Neverjetna potovanja Sofije, Tinke in Urha

Buenas tardes, zadnji dan v Oaxaci ni minil ravno najbolje, na trznici sva jedla zelo neokusen Mole s se bolj neokusno in neprijazno postrezbo, ki je na koncu zahtevala se napitnino, poleg tega so naju med kosilom gnjavili z raznimi neuporabni izdelki, tako da so mi (Urhu) dvignili pritisk, ker med jedjo ima se pes rad mir! Vceraj sva za 245 km dolgo pot iz Oaxace do Pochutle porabila 8 ur, kar pa ni cudno, ker je cesta bolj zavita kot pa na Ljubelj in pri vsaki palmi nekdo vstopi oz. izstopi ali pa se na ovinku srecata dva tovornjaka, ki zaustavita celoten promet na edini cesti:). Celotna dolga pot pa je bila pozabljena, ko sva zagledala najin "hostel", ki bolj spominja na film Modra laguna, vsaj kar se slamnatih koc in plaze tice. Plaza pa... neverjetno, enostavno sva obstala kot prikovana, fini pesek, malo ljudi, cisto in toplo morje, ob plazi pa restavracije in barcki vsi zvecer osvetljeni z baklami. Pravo romanticno vzdusje (ooohhhh). Vceraj sma si privoscila vec...

Hola, zadnji dan v Mexico Citju sma prezivela vozeca se po kanalih Xocimilca, hranila veverice, ogledovala mojstrovine Fride Kahlo in Diega Rivere ter uzivala ob zvokih Mariachijev. Z novimi prijatelji iz Juznoafriske republike (za leto 2010 si je Urh ze rezerviral zastonj prenocisce:) sva vceraj prispela v Oaxaco (beri Vahaka), ki je pristno in prijetno mehisko mestece, nic kaj podobno Mexico cityju. Zaradi opozorila mame Nade (ki nama je natancno opisala postopek pridobivanja vode v Mehiki - iz kanalizacije) smo se zvecer iz preventivnih razlogov odpravili na dezinfekcijo zelodca. Odlocila sva se za degustacijo sestih razlicnih vrst Mezcala (ki je nekaksen bratranec tekile). Za zakljucek sma sla pa se malo v lokalni nightlife, kjer sva se pocutila zelo belo:). Danes sva obiskala Monte Alban, spet rusevine, kamni in veter. Zdaj pa si grema privoscit oaxasko specialiteto (poleg Mezcala) - Mole. To je omaka iz cilija, sadja, lesnikov, zacimb in cokolade. Znani pa so tudi po vroci cokola...

Lep pozdrav v Evropsko Unijo, midva sma srecno prispela, malo turbulenc pred Mexico Citiyjem tut ni skodlo najinemu apetitu (hrana na letalu je bila namrec obilna in odlicna (in seveda zastonj:)). Na letalisce naju je prisel iskat usluzbenec Hostela Amigo, ki je po zelo hitri voznji koncal pot s stavkom "This ride is free, but you can give me a tip if you want to.", kako lahko reces taksni prijaznosti ne:). Haile Gebre Silassi, Nelson Kipketer in vsi ostali Liberijci, Nigerijci in Eritrejci se lahko skrijejo pred najinim natempiranim one-day sprehodom, ki ga je zrezirala moja boljsa polovica in ji pridevnik v naslovu mocno ustreza. Sprehodila sva se namrec do osrednjega trga Zocalo, obiskala 5. najvisjo stavbo v Latinski Ameriki, sla po nadaljsi ulici v Mehiki, na vsake par metrov jedla Tacose, ki so zelo poceni (ceprav ne ves kaj jes, nama se zdi da so bli mozgani), obiskala dve Plazi, sla v zivalski vrt in na koncu vecerjala na Mercadu (trznica), kjer se je Tinka zaljubila ...

Lep pozdrav, vsaj približno sma se zedinla za smer potovanja in objekte ogledovanja, tako da sem priložil, Picasso eat your heart out, narisano smer na obeh slikicah. Sicer pa sma že rezervirala prenočišče v Mexico Cityju in zmagovalec je hostel Amigo, če koga to posebej zanima, evo vam link: http://www.hostelamigo.com/. Vredo je zato, ker naju pridejo iskat direkt na letališče, trotlziher kao (čeprav za mene ni nič kaj tk ziher, da se nebi moglo še vmes kaj zgodit), pa še najcenejši so (kar tut ni nezamarljiv podatek). Drugač je pa ta teden rezerviran za gavde in poslavljanja, kdor ni v službi ali pa tut če je in ima vsaj malo časa, je vljudno vabljen v Zalog na deci rujnega ali pa samo na sok. Fajn se mejte, lp Tinka in Urh

Pozdravljeni na najinem blogu. Za ta virtualni dnevnik sva se odločila, zato ker se nama zdi bolj dostopen in manj vsiljiv kot pa neprestano pisanje mailov (ki jih večina itak ne prebira). Naslov najinega bloga bova poslala par ljudem in ti srečni izbranci bodo lahko spremljali najino pot od Mehike skozi Belize v Honduras mimo Gvatemale in spet nazaj v Mehiko. Seveda si pridržima pravico do spremembe načrta potovanja, ker sma navsezadnje le študenta...