Neverjetna potovanja Sofije, Tinke in Urha

Pozdravljeni, po dolgi pavzi sva koncno spet pricapljala do interneta. Otok Bohol je zares vreden obiska. Od potapljanja do ogledov in adrenalinskih podvigov nudi za vsakogar nekaj ali za ene vse :). Kaj sva delala? - potapljanje; dozivela sva enega izmed boljsih potopov v najini kratki karieri potapljanja. Nedotaknjeni koralni grebeni, jate rib, zelve - ni da ni. Kot bi plaval skozi screensaver :) - raziskovanje notranjosti na motorju; ceste imajo lepse kot v Rafolcah. Vseeno pa je najpomembnejsi del motorja hupa. Peljala sva se do cokoladnih hribckov (chocolate hills), spustila sva se po zici cez kanjon (zipline) in obiskala najmanjse primate na svetu Tarsierje. Mogoce se nama tako dopadejo zato, ker izgledajo kot Gigi :). - kulinarika; razvajala sva se z morsko hrano, ki je tukaj na obali res ne manjka. Gril na vsakem eku in ogromno razlicnih morskih zivali za zauzitje. - razvajanje: en dan sva obiskala resort s 5 zvezdicami, se soncila, pila in plavala ob ...

Pozdravljeni, Menjava gume - z Davidom sma mojstra za njih :) pa sva zapustila otok Palawan in se na poti na Bohol ustavila v zaspanem mestecu Oslob na Cebuju. Zaspanemu? Hja, ocitno sva imela (ne)sreco, da sva bila tam ravno na tisti dan v letu, ko imajo tri dni zurko na kosarkaskem igriscu. Najprej je bil program za otroke (Rambo 5), potem pa so tako nabijali muziko, da sva ob pol enih vstala (v bistvu niti nisma mogla zaspat, ker je imel bas obrnjen v najino okno) in se zgledovala po nacelu - if you cannot beat them, join them - ter zaplesala Gangnam Style z domacini. Kot zanimivost lahko omenim, da tokrat za spremembo Tinka ni bila predmet zanimanja med moskimi :). Ah ja, koga od njih je brigalo, da morava vstati ob 6:00 in gledat kitovce. Ampak sva vstala! In priznati morava, da mesto zapuscava s sladko-grenkimi obcutki. Videti te zivali v zivo in zaplavati z njimi je res nepopisen obcutek, ki ti prikaze kaksne lepote lahko ustvari narava. Kitovci so bili dolgi tudi...

 Hello, tako, pa sva nazaj v Puerto Princesi. Za nama je dobrih 5 ur poti po (delno) asfaltiranih cestah in 6 nepozabnih dni na severu Palawana, v mestecu El Nido. Zacetek je bil udaren - Slovenci smo dobesedno zavzeli mesto. Tadeja, Samo in Martin so nama razkazali vse obiska vredne bare in nocno zivljenje. Posledice je Urh cutil se naslednji dan, ko sva sla na "island hopping" - to je izlet z ladjico po otokih, ki obdajajo El Nido. Videla sva najlepse plaze doslej, samotne lagune in kristalno vodo. Urh je zadnje 3 dni vse te lepote zal gledal le na fotografijah oziroma iz koce, ker je zakuhal. Sem pa zato jaz uzivala :). En dan v druzbi Svedinj na samotni plazi, drugi dan pa sem imela cel otok zase in se pocutila prav robinzonsko. Zjutraj so me odlozili z ladjico in prisli popoldan po mene - sanjsko! Ker zadnje dni nisva delala drugega kot lezala (Urh v postelji, Tinka na plazi), brala, jedla in pila, tudi nimava veliko za napisati. Zato je tokrat malo vec slikovne...

Helou, no pa sva zapustila prelepi in samotni otok Pandan. Najin naslednji cilj je El Nido, predtem pa sva naredila postanek v Manili in Puerto Princesi. V Manili sva imela samo par ur časa, zato sva si po karambolu s taksijem ogledala največji trgovski center na Filipinih (Mall of Asia). Infrastruktura je ogromna, ampak znamke (in cene!) imajo podobne kot pri nas, zato sva samo jedla in nič nakupovala. No, gledala sva tudi malo treninga umetnostnega drsanja...zakaj pa ne, če imaš drsališče sredi trgovskega centra :). Puerto Princesa (ki leži na otoku Palawan) naju je s svojo čistočo kaj hitro navdušila. Imava zelo čisto in veliko sobo. Najboljše na mestu pa je odlična hrana! Včeraj sva si privoščila pravo malo morsko pojedino (juha z morskimi algami, tuna steak, ribji zavitek, škampi, zelenjava in kokosova ladjica s sadjem ter seveda pivo in pina colada) za vsega 12 evrov. Ni slabo :). Danes sva si šla ogledat eneo izmed sedmih novih naravnih čudes ( http://nature.n7w.com )...

Pozdravljeni,   pa sva prišla na najin prvi otok na Filipinih. Po udobnem letalu in malo manj udobnem lokalnem avtobusu, sva preko tricikla in banke (filipinski čoln) končno prispela na obljubljeni otok Pandan. Že sprejem je bil nadvse topel in po welcome drinku sva se počutila kot doma. Tudi zato, ker nas je bilo od 8-ih turistov tisti dan na otoku polovica Slovencev :). Dobila sva honeymoon kočico direktno ob plaži. Zbudila sva se ob prvih sončnih žarkih - ker nisva imela oken - zaspala pa sva ob ritmičnem zvoku valov - ker nisva imela vrat. V teh nekaj dneh je bila najina glavna zaposlitev in skrb, da se odločiva kaj bova jedla za zajtrk, malico in kosilo. Ob smešno poceni pijači in odlični družbi - angleški bankir in odvetnik, nemški sodnik in pravnica, slovenska zdravnika, valižanski računalniški genij in njegova filipinska party punca ter zabavljaški natakar Sonny - nama tudi zvečer ni bilo hudega :). Omembe vredna je tudi želva, ki domuje samo nekaj zamahov stran...

Magandang araw! Manila iz Fort Santiaga Vzporedna ali zaporedna vezava? To naj bi bilo filipinsko dober dan, ampak do zdaj sma se vedno pozdravljala s Hello, saj 95% filipincev govori anglesko (da ne boste rekli, da ne napiseva nic poucnega). Gneca na Marketu Fort Santiago in Tinka Po napornem 36-urnem potovanju od Rafolc do Manile sva koncno prispela na Filipine. Tezav z aklimatizacijo nisva imela, ceprav sva stopila iz 0C na 32C. Sleces nogavice, dolge hlace in pulover ter nataknes japonke, kratke hlace in kratko majico pa si aklimatiziran :). Na azijski kulturni sok sva pa tako ali tako ze navajena. Kljub temu je Manila v primerjavi z Jakarto in Kuala Lumpurjem veliko prijetnejsa, manj onesnazena in turistom prijaznejsa. Ljudje pa so v Aziji ze standardno skoraj prevec prijazni. Zakaj prevec prijazni? Za Helloween sva sla na koncert od neke filipinske classic rock cover skupine in ko sem sel na stranisce, me je prijazni filipinec napotil na pisoar, nat...