Indonezija 2010 - Bromo in Bali
Selamat malam (dober vecer)!
Zdaj sva se naucila ze par osnovnih besed po indonezijsko in sma prav vazna, ampak to dejansko vzge, ker so potem vsi se bolj ustrezljivi kot pa ze itak so:). Domacini so izjemni. Vedno so prijazni in ti pomagajo na vsakem koraku za to pa ne pricakujejo placila.
V cetrtek sva se podala na nocni pohod na vulkan Bromo, kjer sva gledala soncni vzhod in uzivala v vonjavah zvepla, njami:). Videti aktiven vulkan od tako blizu je nepozabno dozivetje.
Potem je spet sledilo 10 urno cijazenje do Balija. Na agenciji so nama zagotovili, da bova prispela tja ob 19.00, ampak po indonezijskem casu je to 22:30:). Na sreco sva spoznala nizozemski par, s katerim sva v dezju sredi noci iskala hotel v Ubudu. Ko sma z Robijem koncno zbudila enega izmed lastnikov smo naleteli na pravo zlato jamo. Kljub dragi ceni (200.000 rupij - 16 eur) sva se vseeno odlocila, da ostaneva. Zdaj imava luksuzno sobo za mladoporocence s pogledom na rizeva polja in z zajtrkom na najini terasi, ki nama ga vsako jutro pripravi najin butler Wayan. On je prava deklica za vse saj nama je zrihtal kolesa, avto, prevoz do Gilijev, karte za Kecak, opral perilo, vsak dan pocisti sobo, itd.
V Ubudu sva kolesarila po okolici, nakupovala na trznici, fotrala opice, gledala predstavo tradicionalnega indonezijskega plesa (Kecak) ter si sposodila avto z nizozemcema (Madie in Robie) za raziskovanje vzghodne strani otoka. Voznja je bila res ultra adrenalinska. Vozis po levi strani, avto je premajhen za normalnega evropejca, prehiteva se s trobljenjem in ne z zmigavci, imeli smo celo majhno nesreco, saj smo trknili v avtobus in unicili svojo stostango (nic kar se ne bi dalo resit z 200.000 rupijami:). Izlet se je vsekakor izplacal, sprehajali smo se med rizevemi polji, vodno palaco, se kopali na White sand beach in snorklali med koralami oddaljenimi 20 metrov od obale ter igrali nogomet z domacini.
Bali si bova zapomnila predvsem po cudoviti naravi, templjih na vsakem vogalu, odlicnih juhah (jz sem v jusnih nebesih:) in tradicionalnem nacinu zivljenja.
Jutri odpotujeva na Gilije, kjer se boma koncno tudi potapljala (da nisem sel zastonj nazaj v Lj po potapljasko izkaznico:).
Dah-dah (po indonezijsko pa-pa)
T&U
Zdaj sva se naucila ze par osnovnih besed po indonezijsko in sma prav vazna, ampak to dejansko vzge, ker so potem vsi se bolj ustrezljivi kot pa ze itak so:). Domacini so izjemni. Vedno so prijazni in ti pomagajo na vsakem koraku za to pa ne pricakujejo placila.
V cetrtek sva se podala na nocni pohod na vulkan Bromo, kjer sva gledala soncni vzhod in uzivala v vonjavah zvepla, njami:). Videti aktiven vulkan od tako blizu je nepozabno dozivetje.
Potem je spet sledilo 10 urno cijazenje do Balija. Na agenciji so nama zagotovili, da bova prispela tja ob 19.00, ampak po indonezijskem casu je to 22:30:). Na sreco sva spoznala nizozemski par, s katerim sva v dezju sredi noci iskala hotel v Ubudu. Ko sma z Robijem koncno zbudila enega izmed lastnikov smo naleteli na pravo zlato jamo. Kljub dragi ceni (200.000 rupij - 16 eur) sva se vseeno odlocila, da ostaneva. Zdaj imava luksuzno sobo za mladoporocence s pogledom na rizeva polja in z zajtrkom na najini terasi, ki nama ga vsako jutro pripravi najin butler Wayan. On je prava deklica za vse saj nama je zrihtal kolesa, avto, prevoz do Gilijev, karte za Kecak, opral perilo, vsak dan pocisti sobo, itd.
V Ubudu sva kolesarila po okolici, nakupovala na trznici, fotrala opice, gledala predstavo tradicionalnega indonezijskega plesa (Kecak) ter si sposodila avto z nizozemcema (Madie in Robie) za raziskovanje vzghodne strani otoka. Voznja je bila res ultra adrenalinska. Vozis po levi strani, avto je premajhen za normalnega evropejca, prehiteva se s trobljenjem in ne z zmigavci, imeli smo celo majhno nesreco, saj smo trknili v avtobus in unicili svojo stostango (nic kar se ne bi dalo resit z 200.000 rupijami:). Izlet se je vsekakor izplacal, sprehajali smo se med rizevemi polji, vodno palaco, se kopali na White sand beach in snorklali med koralami oddaljenimi 20 metrov od obale ter igrali nogomet z domacini.
Bali si bova zapomnila predvsem po cudoviti naravi, templjih na vsakem vogalu, odlicnih juhah (jz sem v jusnih nebesih:) in tradicionalnem nacinu zivljenja.
Jutri odpotujeva na Gilije, kjer se boma koncno tudi potapljala (da nisem sel zastonj nazaj v Lj po potapljasko izkaznico:).
Dah-dah (po indonezijsko pa-pa)
T&U
Comments
Tatjana
ful mata lušne slikce...bi takoj zamenjala za toti Maribor :)))) maksimalno uživita še naprej...pa Urh...ubogi Tinko al :)))
LP Eva
LP, Lilijana
hehe, drgač pa lp
David
Uzivajta se za nas. Mojca
Vedno je treba skozi smrdeče in umazane predele, da prideš do bele peščene plaže. V Vietnamu bilo podobno. Definitivno ena izmed mojih naslednjih destinacij. Pišita čim več... in seveda, uživajta maksimalno.
pa saj prav tak :)
lp, nataša
p.s. slikce so krasne!
ka je pa narobe s kiklo, men se zdi čist simpatičen, bi kr....
Andrej
Ej lubi, ti si....
Anja
P.s: Andrej pravi, da ce najdeta se kakega lepega scurka mu ga prnesta, da ne bova edina brez domacih zivali :S
naš slavni golman se je odločil, da bo šel po poti svojega stanovskega, še bolj slavnega, kolega...
David