Obiska Ubuda sva se najbolj veselila in bala obenem. Najini spomini na to razgibano mesto so zelo pozitivni in po 9 letih še presenetljivo sveži. Takrat je bilo vse novo in atraktivno z relativno malo turistov, ampak po poročanjih drugih popotnikov naj bi se zdaj Ubud popolnoma spremenil. Mesto kjer vladata vrvež in kaos, v centru pa izstopa Starbucks. S cmokom v grlu smo šli na zadnjo postajo našega indonezijskega potovanja. Ampak kot se je izkazalo je bil strah odvečen.
Na vseh potovanjih si predvsem na zadnji lokaciji rada privoščiva. Tudi tokrat sva izbrala že kar luksuzni resort Alaya v središču Ubuda. Stilska soba s teraso, pogledom na riževa polja in v bližini bazena. Fantastična kombinacija in za 100€ na noč niti ne tako zelo draga. Osebje je bilo od začetka do konca neumorno prijazno in ustrežljivo, čeprav v resortu nisva nič zapravljala, ker je bilo vse vsaj enkrat dražje kot v bližnji okolici (za evropske razmere pa normalno - npr. Masaža Alaya 30€, zunaj na ulici 8€).
Kaj pa smo sploh delali v Ubudu?
Predvsem smo jedli in se relaksirali. Ampak imeli smo tudi ogromno aktivnosti. Izposodili smo si skuter, ki je bil naše glavno prevozno sredstvo (80K rupij na dan, torej 5€). Za vodnika smo imeli Tinko, ki je s pomočjo hotspota in navigacije na telefonu spretno vodila šoferja po okrašenih ulicah Ubuda in okolice. Peljali smo se do dveh templjev - Pura Gunung Kawi in Taman Ayun. Šli smo na ogled riževih teras v Tegallalang. Privoščili smo si ogled predstave Barong v našem resortu - prva vrsta, izjemna predstava, Sofija je bila navdušena. Jedli smo po vseh restavracijah v mestu, ki so bile visoko uvrščene na Tripadvisorju in pa seveda tudi na ulici kot se spodobi :). Malo težav nam je delal edino njihov praznik Galungan, saj je bilo veliko restavracij in trgovin zaprtih. Praznujejo ga kar 10 dni, ko njihovi preminuli pridejo na zemljo in so tukaj na “obisku”, dokler jih ponovno ne pospremijo nazaj. Šli smo na njihov market za suvenirje in na božanske masaže (ayurvedska/shirodara in balijska masaža celega telesa). Obiskali smo Monkey forest Sanctuary, kjer je Sofijo za obleko pocukala “zlobna” opica in se je njen krik zaslišal po celem Ubudu :). Obiskala sva tudi najino bivše prebivališče pred 9 leti, kjer se naju seveda niso spomnili, ampak lepo je bilo videti da Bali moon še stoji (čeprav mu pogled na riževa polja sedaj zakriva drugi guest house), izvedela sva tudi, da se je najin takratni butler Wayan poročil, dobil dva otroka in preselil v drugo vas. Čestitke tudi njemu na tem mestu :). Šli smo na sprehajalno pot med dvema rekama “Campuhan ridge walk”. Vsak popoldan smo vseeno našli še čas za namakanje v bazenu in popoldansko kavo s torticami.
Za tri dni je to kar dobro izkoriščen čas :).
 |
| Izjemna soba v Alayi |
 |
| Riževe terase v Tegallalangu |
 |
| Zaslužen napitek na koncu riževih polj |
 |
| Ribe so me napadle |
 |
| Barong ples - večni dvoboj med dobrimi in zlobnimi silami |
 |
| Tempelj Taman Ayun |
 |
| Razigrane opice v Monkey Forestu |
 |
| Prelepa potka Campuhan |
 |
| Najboljšo hrano v Indoneziji se najde na cesti |
 |
| Težko napišeš I love Ubud, če imaš samo 4 žeblje... |
 |
| Bazeni so že zakon :) |
.jpg)
Comments
Zdaj ste verjetno že doma, dopusta je konec, (najinih počitnic tudi - danes imava Julijo!!!, Lucija pa spi pri sosedih).
Lepo je bilo brati ta blog - ne samo zato, da smo vedeli, kako ste, ampak ker sem kar živo doživljal z vami to potovanje - tudi vse bolezni.
Moram pa priznati, da si takšnega luksusnega bivališča nisva nikoli privoščila (mogoče enkrat na Islandiji - še zdaj čutim toploto vode v ogromni kadi in vidim slapove v daljavi...).
Res dobro pišeš, bova rekla kakšno o tem, ko se srečamo.
Lp Darko
PS: kje ste okoli 12. decembra?)