Mehiko 2018 - Otok Holbox – Let´s chill out 🍺⛱

Bom najprej začel, kjer sem nazadnje končal – v Valladolidu. Plesni večer je bil za domačine to, da so zaprli del ceste in najeli skupino, ki je igrala salso, med premori pa smo ploskali, ko so čestitali za rojstne dneve plešočih. Njihovo plesanje me je zelo spominjalo na lastni poročni ples, ko me je Tinka naučila tista dva koraka, ki sem ju bil sposoben odplesati. Zdaj je tudi uradno, da Mehičani niso najboljši plesalci.

Preden smo se odpravili na Holbox smo obiskali še hišo/muzej, kjer živi zbiratelj John, ki s svojo soprogo že desetletja nabira mehiške umetnine. Nabralo se jima je že toliko stvari, da jih imata za celo vilo. V tej vili živita, vendar jo enkrat na dan odkleneta za radovedne oči turistov. Brez vstopnine seveda. Bili smo gostje in ne obiskovalci. V hiši najdeš freske, skulpture, slike, predmete, itd. iz različnih predelov Mehike. To je druga največja zbirka mehiške folk-art umetnosti. Obvezen ogled, če zatavaš v Valladolid.

Isla Holbox
Pa smo se prebili skozi notranjost Yukatana vse do njegovega skrajnega severa, kjer počiva otok Holbox (prebere se Holboš). Že od začetka je bil najin načrt, da na tem otoku delava – NIČ. In to sva tudi bravurozno udejanjila. Vseeno pa imava nekaj zanimivih podatkov in opazk glede tega otoka.

Slaba stran otoka
Isla Holbox je na žalost že najden dragulj turistov. Vsak dan se iz celinske Chiquile vsake pol ure zapelje trajekt s turisti na Holbox. V našem primeru in tem letnem času je bil trajekt na tri četrt prazen. Kar strah me je pomisliti, kako je tam med glavno sezono, saj je bil otok že zdaj precej poln.

O Holboxu sva prebrala, da je otok na katerem ni avtomobilov. Kot na Gili Meno oz. Air. Seveda sva takoj zastrigla z ušesi, saj ni kaj lepšega kot otok brez avtomobilov. Na voljo imajo samo nekaj »Golfcartov«. No. Nekaj jih je bilo tukaj pred petimi leti. Sedaj jih je mnogo. Ne moreš stopiti na ulico, brez da te skoraj ne povozi to malo skropucalo od vozila. Ulice so tudi popolnoma razorane (baje zaradi nedavne nevihte, ampak ne verjameva).  Otoku zaradi trume turistov tudi večkrat zmanjka vode. Nam se to k sreči ni zgodilo.

Na Holboxu živijo tudi zelo zanimivi škodljivci – rakuni. Vsak večer smo jih videvali, ko smo se vračali iz večernega obhoda centra »mesta«. So neustrašni in radi delajo neumnosti (zafrkavajo mačke, raznašajo smeti, se udomačijo na strehi, itd.). Nam niso naredili hudega, Sofiji so bili celo všeč. Nenazadnje jih ne vidimo vsak dan, pa še svoje natikače je vestno pospravljala, ker sva ji rekla, da jih bodo drugače rakuni vzeli. Namesto Muce Copatarice je bil Rakunjač Natikač :).

Dobra stran otoka
Turkizno morje. Filmski sončni zahodi. Odlična morska hrana. Večerno dogajanje. Če so ti všeč ptice, jih imaš na tem otoku ogromno. Midva nisva ornitologa, ampak pelikane in čaplje sva prepoznala. Flamingov se nismo odpravili iskati, ker jih baje vidiš le od zelo daleč in smo zato raje poležavali na plaži kot se pol dneva cjazili na čolnu. Kilometrske peščene plaže so raj za otroke in malo starejše otroke, žal pa tudi tukaj ni šlo brez trave (je je bilo pa vsaj občutno manj kot v Tulumu). Tako smo dneve preživljali po ustaljenem urniku: zajtrk na plaži, kopanje, poležavanje, kosilo na plaži, kopanje, poležavanje, pijačkanje ob sončnem zahodu, sprehod, večerja.

Slovenci in Holbox
Na otoku smo po naključju spoznali tudi simpatično Primorko Mio, ki je s svojim možem solastnica uspešnega hotela Tribu. Na otoku je že 9 let in dva od njenih treh otrok sta rojena v Mehiki.

Otoku se vidi, da je v fazi tranzicije med preteklo umirjenostjo in prihajajočo pompoznostjo. Plaže so po večini že hotelska last, vendar se še najde kakšna senca za prosto popotniško dušo. Slej kot prej bo tudi tukaj postal Cancun, zato ne odlašajte in čimprej tja, dokler še te malo svobode ne zmanjka :).

Ko to pišem, smo že na letalu domov. Bilo je kratko in sladko. Mehika je za naju nekaj posebnega, saj je bila to najina prva skupna čezoceanska destinacija. Tudi Sofiji je bil izlet zelo všeč – v prostosti je videla eksotične živeli (npr. iguane, coatije in rakune), gledala lightshow na majevskih ruševinah, kolesarila čez Golden gate Bridge in se kopala v karibskem morju (njene besede o izletu so bile malo drugačne, zato sem jih moral ubesediti v jezik odraslih :).

Se že veselimo naslednjega potovanja, saj bomo šli spet v azijske vode (tudi dobesedno) :).

Sofiji je všeč mehiški folk-art
Tudi to je kultura
V tej objavi bo veliko slik z morjem :)
Tudi to je Holbox (na srečo ne na naši plaži)
Nadležni golfcarti
Hranjenje ptic je lahko tudi zabavno
Kdor spije celi mezcal, ga na koncu čaka nagrada
Hrana je bila odlična - El Huacalito
Ja. Res smo bili tam.
Sončni zahod
Še en sončni zahod, z mano, Sofijo in tremi pelikani.
Sofija je uživala v oseki
Na zdravje na uspešno potovanje :)

Zaključek v Benetkah

Comments

Popular posts from this blog

Japonska 2024 – Peklenski dnevi na otoku Kyushu

Japonska 2024 – Japonsko razodetje v Osaki in Hiroshimi

Brazilija 2023 - Plaže Fernando de Noronhe in zabava v Recife 🌅💃