Vedno se je prijetno vračati v kraje, kjer smo se imeli
lepo. Sicer je bila zadnja izkušnja bolj turobna, ampak nas je (predvsem
Sofijo) toliko bolj utrdila. Najpomembneje je to, da Sofija navkljub izredno
slabi izkušnji, še vedno z veseljem hoče v Indonezijo. Tudi to objavo sem želel
napisati v dveh delih, ampak je prišlo nekaj vmes. O tem kasneje. Najprej smo
šli nekam, kjer še nihče od nas ni bil in tega smo se močno veselili – čisti
sever Balija.
Pemuteran
Na Pemuteran lahko prideš na več načinov. Z motorjem (kar s
kovčki ni najbolj priporočljivo), z javnimi prevozi (kar ni priporočljivo, če
nimaš veliko časa) ali z osebnim šoferjem. Kar je absolutno priporočljivo :).
Lahko pa že vnaprej opozorim, da je to najdražja možnost. Stane 45€, ampak imaš
brezskrben prevoz s postanki na 4 urni vožnji, poleg tega dobiš še veliko
zanimivih informacij od šoferja. Kar je največ vredno.
Mogoče bi na tem mestu omenil en FunFact - 1€ = pribl.
16.000 IRP (rupij), kar pomeni, da sva bila spet milijonarja. Dober občutek :).
Naš načrt za sever je bil predvsem naravnan na uživanje naju
s Tinko – hranjenje, masaže in potapljanje! Vse smo opravili z odliko. Vas Pemuteran
je ena dolga cesta, na kateri se vse dogaja. Mi smo si izbrali fenomenalno
lokacijo, saj smo prišli peš v 5 minutah do masaže (oziroma je bila kar v našem
resortu), restavracije in potapljaškega centra. Masaže so bile, kot po navadi
na Baliju – poceni in vrhunske. Kdor se ne gre vsaj enkrat masirat, je veliko
zamudil. Hranili smo se tudi kot gospodje (gospe). Resort v tipičnem balijskem
stilu z veliko zelenja in lokacijo direktno na plaži. Ampak največje
presenečenje je bilo potapljanje. Pričakovala sva malo, dobila pa ogromno.
Easy Divers –
potapljaški center s srcem
Že odkar smo načrtovali potovanje smo vedeli, da se bomo
potapljali z njimi. Nisva pa bila seznanjena o njihovi kakovosti – po navadi
vedno intenzivno pregledava potapljaške centre od njihove strani, do ocen,
cene, lokacije, itd. Tokrat pa nič. Močno sva zaupala najinemu patriotskemu
instinktu, saj je potapljaški center Easy Divers v rokah dveh Slovencev – Ane
in Jureta :). In ta instinkt naju ni pustil na cedilu.
Bom povedal takole - dobila sva maksimalno za zelo sprejemljiv
vložek:
- 4 fantastične potope na otoku Menjangan
- 1 izjemen potop na koralnem grebenu Pemuteran
- Prijetno dnevno in večerno družbo
- Varstvo za Sofijo
- Veliko nasvetov kam se obrniti na Pemuteranu in v Indoneziji
- Razlog, da se vrnemo
Sploh Sofija je stkala močno vez z najmlajšo rdečkasto mačko
z meni nadvse ljubim imenom – Wookie. Pa tudi na Ano se je navezala, ampak manj
kot na Wookieja :).
Pemuteran je bil za nas še neodkrit dragulj. Navkljub temu,
da sta Ana&Jure trdila, da je že zelo turističen, se ne bi mogla strinjati,
če ga primerjava z Ubudom in Kuto. Res pa je, da smo ga doživeli izven glavne
sezone. Naš predlog: obiskati dokler je še dokaj neodkrit in se večina turistov
zadržuje na jugu Balija.
Ubud
Tokratni zapis o Ubudu bo zelo skromen. Ključni besedi za
naju s Tinko sta tokrat bili: spanje in s*anje. Očitno sva na poti do Ubuda oba
staknila zastrupitev s hrano. Tako da sva se rehabilitirala v najdražji sobi na
celem potovanju (če izvzamemo Uluru, kjer smo za isto ceno dobili pograde),
medtem ko je Sofija uživala v bazenu pred našo sobo. Upam, da nam niso šteli
potegov straniščne školjke, ker bi mislili, da se nam je zmešalo :).
Še dobro, da naju je zastrupitev ujela z zamikom, tako da
sva bila s Tinko izmenično vsak dan toliko prisebna, da sva lahko Sofijo v
večernih urah vsaj malo zabavala. Prvi dan sem jo jaz peljal po ulicah Ubuda,
kjer sva šla jest v simpatično mini restavracijo, ki je bila visoko ocenjena na
Tripadvisorju (U&Mie). Nazaj grede naju je ujel dež, kar je bilo še posebej
zabavno za Sofijo. Drugi dan je Tinka peljala Sofijo na ples Legong, kjer so
mične balijske plesalke prikazale edinstvene gibe in kontrolo telesa. Kaj več
se nam v teh dneh ni dogajalo, smo pa dodobra izkoristili sobo in bazen.
Zadnji dan sva pa vseeno stisnila zobe za ogled
znamenitosti. Naročili smo si šoferja, da nas je popeljal po južni obali (tudi
tukaj smo bili prvič). Najprej smo se ustavili v templju Tanah Lot, ki je eden
najbolj obiskanih templjev na Baliju, ker je postavljen na majhnem otočku 100
metrov stran od obale. Ni Bled, je pa vseeno zanimiv. Bolj kot nad templjem smo
bili navdušeni nad Luwaki, ki so bili »razstavljeni« v eni restavraciji. Luwaki
so mački podobne živali, ki prebavijo kavna zrna, ki jih potem uporabijo za znamenito
»Kopi Luwak«. Kava je za indonezijski standard vrhunska, za evropski standard
pa sila povprečna :).
Ustavili smo se tudi na plaži Legian, pred Kuto. Ne vem no.
Ta obala je za surferje vrhunska, mi pa bi bili že po dveh dneh slabe volje,
saj obala zaradi valov in tokov ni najprimernejša za kopanje. Tudi klientela je
povsem drugačna od Ubuda ali Pemuterana. Pač nismo se počutili domače. Marsikdo
se, zato ne bomo blatili tega okoliša, temveč se ga naslednjič povsem izognili.
Je pa sončni zahod zelo lep. Po drugi strani pa – kje pa sončni zahod ni lep :)
Povzetek Avstralija
Potovati sva začela kot backpackerja oziroma nahrbtnikarja™.
Zdaj nama je od tega naziva ostal samo še nahrbtnik. Rada si kaj privoščiva in
tudi ne spiva več v najtemnejših luknjah. Zdi se mi, da se razvijava z najinimi
potovanji. Privoščiva si toliko, kolikor si lahko privoščiva. Avstralijo bi v
najinih mlajših letih zagotovo občutila drugače. Tudi prepotovala bi jo drugače
(pol stvari si sploh ne bi mogla privoščiti). Brez Sofije bi lahko zaplavala v
razburkan avstralski nočni svet. Pa nisva. In v tem življenjskem obdobju nama
tega (vsaj na potovanjih) ne manjka. Tokratno potovanje je bilo izjemno od
začetka do konca.
Avstralija je ogromna država/kontinent za katero so trije
tedni absolutno premalo. Naju je pa tako prevzela s svojo raznolikostjo,
prijaznostjo in drugačnostjo, da sva se odločila, da jo spet obiščeva v
naslednjih letih. Perth, Cairns, Darwin, Great Barrier Reef, Ningaloo Reef,
Adelaide, Tasmanija, itd. Še vse to nam je ostalo neraziskano. Torej ni
vprašanje, če se vrnemo, ampak kdaj se vrnemo. Za Indonezijo pa ne bom
izgubljal besed. Se počutimo že tako domače, da smo se odločili, da bomo vsako
potovanje Azije/Avstralije zaključili na Baliju. Nenazadnje moramo v Ubudu še
nadoknaditi nekaj izgubljenih dni :)
 |
| Prebivalka Menjangana |
 |
Frogfish, zagotovo najbolj poseben prebivalec Menjangana
|
 |
| Med potopi smo snorklali s Sofijo |
 |
| My Favourite - Morena |
 |
| Še skupinska z Juretom :) |
 |
| Indoneziiija!! :) |
 |
| Želvice |
 |
| Cestni opazovalci na poti v Pemuteran |
 |
| 1400 metrov - dve jezeri |
 |
| Jutranji zajtrk v Pondok Sari hotelu v Pemuteranu |
 |
| Mali imigrant |
 |
| Izležavanje v hotelu - Pemuteran |
 |
| Tudi večerjali smo v lepem ambientu |
 |
| Morski konjički! :) |
 |
| Tudi opice rabijo osvežitev |
 |
| Božična jelka v Tabananu |
 |
| Sva šla na rezance, ker je Tinka počivala - Ubud |
 |
| Ples Legong |
 |
| Alaya - uživala je samo Sofija :) |
 |
| Čudoviti templji v Ubudu |
 |
| Tinkin večer s Sofijo, jaz sem počival - Ubud |
 |
Tempelj Tanah Lot
 |
Še zadnji pozdrav Indoneziji
|
|
Veliko rib: https://youtu.be/Czn-infqwjY
Snorklanje: https://youtu.be/ulmMumZpVaw
Legong v Ubudu: https://youtu.be/zlJQ_S2v24c
.jpg)
Comments