Brazilija 2023 - Čarobni Pantanal 🌳🐊🐦

Pot od slapov do močvirja

Z letaloma številka 4 in 5 smo se podali iz Iguazuja do Sao Paula in nato od Sao Paula do Campo Grandeja. Letalo je vmes imelo seveda še skoraj enourno zamudo, tako da smo zadnji hip ujeli povezovalni let. Nekako nam ta letala v Braziliji niso najbolj naklonjena. Vseeno smo prispeli pravi čas v Campo Grande, kjer smo počakali do naslednjega dneva, da po nas pride šofer, ki nas bo odpeljal do Pantanala.

Kaj sploh je Pantanal? To je zelo veliko zaščiteno poplavno območje (wetlands) z zelo raznoliko floro, favno in klimo. Največji del leži v pokrajini Mato Grosso do Sul v Braziliji, razteza se pa še v Bolivijo in Paragvaj. Mi smo obiskali njegov pretežno južni del. Že v prejšnji objavi sem napisal, da je bil naš cilj iskanje jaguarja. Mogoče sem se prenaglil. Jaguar je seveda zelo elegantna in redka žival, še zdaleč pa ni edina, ki naseljuje to čudovito zeleno pokrajino. O tem so nas podučili v našem tamkajšnjem prenočišču Refugio da Ilha.

Zelen krak Ria Salobre

Pesem ptic iz Pantanala

Najprej moram pojasniti finančni aspekt in zakaj smo se odločili za južni del Pantanala. Bolj na sever kot greš, večja možnost je, da vidiš jaguarja in vedno dražje so nastanitve. Za štiri dni smo našli najcenejšo varianto za cca. 8000€. Zato smo se odločili za »cenejšo« možnost na jugu, ki pa je še vedno nanesla cca. 2000€. Ja. Tukaj sem tudi jaz opazil, da nisva niti približno več popotnika z nahrbtnikom :).

Bom pa poudaril, da nam ni bilo žal niti enega zapravljenega centa. Šef Refugia je zabaven in razgledan moški po imenu Leonardo. Vse štiri dni je bil naš vodič, nam svetoval ter nas obdajal s pozitivno energijo. Še nikogar nisem videl tako goreče in strastno pripovedovati o pticah kot je to napravil Leonardo. Ni skrivnost, da nas ptice sploh ne zanimajo. Pač so različne barve in velikosti, pojejo in bla bla bla. Ampak Leonardo nam je z vso dušo in telesom predstavil na stotine različnih vrst, kako izgledajo, kako se oglašajo, katere so redke. Bil je tako entuziastičen in to iskreno priznam, da sem na koncu prvega ogleda že sam vzel v roke knjigo »The birds of Pantanal« in mrzlično iskal katero ptico smo videli. Kot se za 21. stoletje spodobi je imel tudi ptičjo aplikacijo (ja res obstaja) in JBL zvočnik zraven na izletih, da je priklical kakšno redko ptico s posnetim klicem. Ptic na žalost ne poznam v slovenščini, lahko pa v angleščini povem, najbolj zanimive ptice, ki smo jih videli: preplašene Herone, barvite Trogone, ponosne Kingfisherje, zakamuflirane Potooje, redke MotMote, agresivne Curassowe, elegantne Tukane, dolgoprste Jacane (od Sofije), rožnate Spoonbille (od Tinke), prežeče jastrebe, hitre sokole, glasne modre Macawe in seveda zvezdo in razpoznavni znak Pantanala: gracilno štorkljo Jabiru, ki je največja vrsta štorklje na svetu. Veliko zanimivih sem celo izpustil. Kaj naj rečem, očitno je vseeno nekaj ornitologa v nas :).

Malica na obrežju reke Salobre

Tiger Heron

Blue Macaw

Woodpecker

Blue Crowned Trogon

Jata

Rufous Tailed Jacamar

Potoo

Toucan

Štorklja Jabiru

Bližnje srečanje živalske vrste

Leonardo nam je ponudil tri različne načine za ogled okolice: trekking, jeep in čoln. Vse tri smo izkoristili.

Trekking: na 6 km sprehod smo šli samo enkrat. Videli smo brazilske srne, divje pujse, stotine različnih ptic in sledove/iztrebke jaguarja. Zanimivo je bilo, ko smo splašili jato Wood Storkov, Spoonbillov in Jabirujev. Dober posnetek.

Jeep: Uf. Z jeepom smo videli najbolj divje srečanje z najbolj nenavadno živaljo, ki je do danes še nisem srečal v živo v naravi: mravljinčar. Leonardo nam je povedal, da ni veliko možnosti, da jih vidimo, ker ni njihov čas. No. Še kako se je motil. Videli in slikali smo 6 različnih mravljinčarjev. Od tega je eden prišel do nas na meter razdalje. Eden je plezal na drevo, eden pa je šel v jezero. Leonardo nam je zaupal, da nič od tega ne počnejo pogosto. Nora izkušnja. Druga zanimiva prigoda z jeepom je bila, ko smo šli iskati novo pot za prihajajoče turiste. Vozili in gazili smo po meter in pol visoki travi. Bom priložil filmček. Vozili smo se tudi po poti, ki se imenuje »Scratches road«. Takšno ime je dobila zato, ker so na tej poti drevesa, kjer si jaguarji brusijo kremplje.

Čoln: Mogoče nam je bilo to še najbolj zanimivo prevozno sredstvo. Že prvi celoten dan nas je Leonardo peljal na cca. 60 km dolgo in 10 ur trajajočo vožnjo po kanalu reke Salobre. Videli smo nešteto kajmanov, kapibar in ptic. Vrhunca pa sta bila kopanje v reki polni krokodilov in prečkanje tapirja tik pred nami. Zadnji dan smo želeli videti še velikanske vidre (Giant Otters), ampak so bile predaleč proti reki Mirandi, da bi jih uspeli videti. Je pa že sama pot s čolnom umirjajoča in polna tudi brez iskanja živali. Iskanje živali je bonus :).

Avantura z jeepom

Mravljinčar close up

Mravljičnar iz zraka

Čoln na reki Salobri

Čoln na reki Salobri 2

Skriti kajman

Kajman s pijavko v ustih

Plavajoči tapir

Pozerske kapibare

Začudeni brazilski jelen

Opica kapucinka

Kajman iz zraka

Vijugasta reka

Osvežitev v reki s kajmani

Postanek za kratek prigrizek

Akupari

Mirna plovba

Skrivnosti hiše Refugio da Ilha

Ne morem mimo tega, da ne bi pohvalil kuhinje Leonardove mame in žar mojstra Leonardovega očeta. Tako dobre in raznovrstne hrane še nismo jedli v Braziliji. Na mizo sta pričarala slastne Picanhe, hrustljavega pujsa, celega piščanca, pravi vrhunec so bile pa raznovrstne priloge: solate, prikuhe iz manioke, slane pite in še in še.

Nekaj sem še zamolčal o hiši Refugio da Ilha. Ni ti treba nikamor z jeepom, čolnom ali peš, da vidiš čudeže Pantanala. Pred hišo je ribnik s kajmani. Videna je bila tudi anakonda. Prejšnji teden se je mimo sprehodil jaguar. Redno jo obiskujejo kapibare. Ptice so vseprisotne. Zvečer se oglasijo cicade (škržati). Obletavati začenjajo kačji pastirji. Pot ti razsvetlijo kresničke. Najbolje bi opisal ta prizor in celotno hišo kot: čarobno.

Je pa vsega dobrega enkrat konec in nam bo Pantanal ostal v zelo lepem spominu. Sedaj pa naprej na letalo za zadnji del našega potovanja: otok Fernando da Noronha

PS: dron dela, kako je to mogoče ne vem. Sem pa naredil nekaj fotk Pantanala :)