Indonezija 2017 - Čakajoč Gilijev

Potovanja so hecna stvar. Najin moto je vedno bil, da je sama pot cilj in ne končna destinacija. Če vsaj malo ne uživaš v natlačenem chicken busu sredi Nikaragve ali v nestabilnem kanuju, ki ga na odprto morje vodi enooki domačin na Filipinih ali na superhitrem katamaranu sredi nevihte stoletja na Hondurasu ali na nočnem avtobusu, ki ga sem pa tja oropajo oboroženi gverilci v Gvatemali, potem potovanja niso zate. Del potovanj so in bodo nepričakovani preobrati, zapleti in situacije. In teh sva imela že mnogo. Ponavadi so bili krivi zastareli podatki v lonelyju, hecni nesporazumi ali pa kakšne osebne težave, kot je hranjenje z morskimi prašički v Peruju ali jesti hrano v Mehiki brez da po njej poplakneš s tekilo. Tokrat smo primorani spreminjati načrte zaradi bolezni. 

Sofija je imela dva dni vročino, drisko in bruhanje. Klasični primer zastrupitve s hrano oz. z bakterijo. Ko se to zgodi odraslim je težavno, ampak premostljivo saj točno vemo kakšen je postopek - veliko vode, zdravila proti driski iz lokalne lekarne (nočemo vedeti kaj je notri, ampak deluje čudežno), linex, pazit kaj poješ in po dveh dneh si že dober. Malo težje je pri otrocih. Sploh če odklanjajo tako hrano, pijačo in zdravila. Na silo pač človeku ne moreš stresti kaj v usta. Zato smo naš peti dan potovanja pristali v bolnici na Baliju. Dr. Agung (Jep, priimek ima isti kot trenutno najbolj znani vulkan na svetu :) je hitro postavil diagnozo. Sofija je dobila infuzijo, antibiotike, svečko proti vročini in injekcijo proti bruhanju - celotni paket. Dobili smo svojo sobico, kjer smo lahko preživeli noč. V bistvu celo najdražjo sobo na celem potovanju (ca. 3 mio. rupij :). Zato je še kako pomembno, da ko potuješ, imaš urejeno Coris zavarovanje. Ko smo zapustili kliniko ob 24:00 zvečer naslednji dan v rešilcu namenjenemu v Denpasar je račun narastel na 14.mio rupij oz. 900 €. Coris je prevzel vse stroške, ki pa so se šele začeli. V Denpasarju so ji namreč odkrili še parazita. Če že kaj dobimo, potem res vse :). Za bolnico Kasih Ibu lahko govorimo samo v presežkih. V profesionalnosti, znanju in uslužnosti so bili na najvišjem nivoju. Po treh dneh so uredili Sofijino stanje, uničili parazita in bakterijo ter naredili vse, da smo vsi trije preživeli ta čas karseda nestresno. Pohvale vsem. Kot zanimivost prilagam še Sofijin in posledično najin urnik:

20.10.2017 - Denpassar Kasih Ibu hospital 
  • 0:30 - antibiotik (za bakterijo) 12 ur
  • 1:30 - praxion (sirup vrocina) 4 ure
  • 6:00 - paracetamol (tekocina vrocina)
  • 7:55 - prvi pravi zajtrk po stirih dneh
  • 8:10 - nova ugotovitev - bakterija in parazit. Dobi novi antibiotik.
  • 8:30 - močno kakala
  • 9:00 - cink (sirup) 1x na dan
  • 9:00 - probiotik protexin (prah) 1 dan
  • 9:00 - antbiotik proti parazitu
  • 10:55 - lulanje
  • 11:00 - paracetamol (tekocina vrocina)
  • 12:30 - antibiotik (za bakterijo) 12 ur
  • 14:20 - lulanje
  • 14:45 - paracetamol (tekocina vrocina)
  • 16:00 - antibiotik trichodazol (proti parazitu)
  • 16:40 & 16:48 - kakala in lulala
  • 17:00 - jedla malico
  • 19:05 - lulanje
  • 20:00 - paracetamol (tekocina vrocina.
  • 24:00  - paracetamol (tekocina vrocina)

Danes ko to piševa je 22.10.2017 in Sofija je že veliko bolje. Ima apetit, nima vročine, trebušne bolečine so izginile in spet ima barvo. Po zadnjem pregledu so rekli, da lahko bolnico zapustimo še danes. To bi bilo idealno, saj se že spogledujemo s Padang Padang plažo na skrajnem jugu Balija. Gilije bo morala Sofija obiskati ob našem naslednjem obisku Indonezije :).

To je čar potovanj. Dajo ti tako dobre, kot tudi slabe izkušnje. Sofija je s tem šele začela - po Španiji, Portugalski, Črni Gori, Škotski in Šri Lanki je tokrat prišla na vrsto malo bolj eksotična Indonezija. Tamala je še vedno navdušena in prav je tako. Komaj čaka, da gremo čofat v morje. Po padcu je najpomembneje, da se znaš hitro pobrati in Sofija je temu kos. Celo vmes, ko se je res slabo počutila, se je zabavala nad vožnjo z rešilcem z vklopljeno sireno in igrala z baloni (naphnjenimi lateks rokavicami, ki so jih prijazne sestre porisale). Na tem mestu moramo povedati še, da prijaznost domačinov ne pozna meja. Spoznali smo ljudi, pripravljene pomagati, ki so celo prišli Sofijo obiskati v bolnico. Lep pozdrav iz Balija in upamo, da bomo kmalu objavili bolj pozitivne novice saj se nam bližajo zabavni dnevi.

Let iz Medana v Denpasar

Klinka v Padang baiju

Bolnica v Denpasarju

Sofija že dobiva nazaj energijo

Prelepa bolnica z vgrajenim vodnjakom za pomirjanje

Comments

Unknown said…
👏👏Bravo za optimizem! Zelo lajkam ta blog. Ni lustno in pricakovano, a je za vami. In kar je se pomembno- se marsikaj je pred vami. Uzivajte na polno! P.s. Vesela, da je blog nazaj.
Darko said…
vse dobro v naprej želimo: babi Nada in vsi sosedovi;)
Darko said…
Kar nekaj potopisov sem prebral, vendar že dolgo ne nekaj tako v bistvo zadetega! Žal si bom skoraj pel "when I'm sixty four...", če bi bilo forty six, bi tudi hodil po takih poteh.
Če bi jih seveda našel: Tinka, kje pri hudiču si našla te kraje, da ima še Google Earth težave pri iskanju :)
Lp in čudovito potapljanje - če bo le šlo - vama želim. Sofiji pa antibiotični pozdrav, Darko
Unknown said…
Bravo vsem trem, se posebej Sofiji za pogum...drzite se...danes sem odkrila vas vlog, res vas je lustno brati...mahamo in vam želimo srno pot...se vidimo ��
petra said…
Tale dnevnik po urah, kaj urah, minutah, me je od srca nasmejal! Face :) super, da ste zdaj ze v redu in lahko uzivate naprej. :)

Popular posts from this blog

Japonska 2024 – Peklenski dnevi na otoku Kyushu

Japonska 2024 – Japonsko razodetje v Osaki in Hiroshimi

Brazilija 2023 - Plaže Fernando de Noronhe in zabava v Recife 🌅💃