Indonezija 2017 - Komodo - mante v morju, varani na kopnem

Zdaj sva tudi midva prišla na svoj račun. Po vseh orangutanih, slonih in bolnicah smo končno le prispeli na Komodo. Otoki, morje, sonce, živali in potapljanje. Užitek za celo družino :). Pa gremo lepo po vrsti.

KOMODO

Prvi dan, ko nas je ladja od Scuba Junkie Komodo pobrala v Labuan Baju, da nas zapelje v njihov resort na Floresu, bi morali na testni potop. Tega zaradi premočnega toka nismo naredili, so nam pa v zameno ponudili ogled sončnega zahoda z ladje, in sicer poleg otoka z letečimi lisicami oz. “Fruitbats”. Letečih lisic je bilo na tisoče in ko je sonce zašlo, so začele s svojo migracijo z otoka na otok. Zares impresivni prizori. Poleg tega sem prvič v življenju lahko rekel: “to the batcave!”...ampak se nihče na ladji ni smejal :).

Naslednje tri dni sva preživela v vodi in v čudovitem resortu, ki je že tretji od Scuba Junkieja - enega imajo v Mabulu, kjer sva bila pred sedmimi leti in enega na Kalimantanu, kamor bova še šla :). Naredila sva vsak dan po tri potope. Če v google napišete “Komodo diving” vam ta vsevedni brskalnik izpostavi dve zadevi: currents (tokovi) in mantas! In midva sva po mnogih letih iskanja in potepanja po Aziji in Srednji Ameriki le prišla do teh prekrasnih lebdečih bitij. Na Komodu je mant v izobilju. Imava kar nekaj hudih posnetkov, ki pa bodo objavljeni, ko jih bova uredila (oziroma ko nama jih bodo poslali kolegi, ki so bili z nama v vodi). Ampak kako to, da sva se potapljala tri dni in ne dva dni kot sva načrtovala? Razlog sta bili Sofija in Sira :)

SOFIJA IN SIRA

Sofija še vedno vse nove obraze na potovanju sprejema s precejšnjo skepso. Kar je edino prav in to jo tudi učiva. Tujcu ne moreš kar skočiti v objem. Ampak tokrat sva jo morala pustiti v varstvu tuje osebe, saj se drugače midva ne bi mogla potapljati. Pri Scuba Junkieju so nama zorganizirali varuško, po imenu Sira. Začetek je bil kar precej lesen. Sofija ni navajena temne polti (s Tinko sva oba bleda kot sir), tudi ruta ji ni vsakdanja in seveda največja ovira - jezik. Bila sva prepričana, da gre vse skupaj lahko samo narobe. Ampak na najino začudenje, sta se punci z vkrcanjem na potapljaško ladjo takoj spoprijateljili. Hrana, WC, igranje, uspavanje - vse Sira. Po pravici povedano, te tri dni sva Sofijo videla samo popoldne po potopih, čeprav smo bili na isti ladji :). Kot zamimivost lahko omeniva, da je varuška stala 100.000 rupij na dan. To je 6,3€. Na žalost ji v tako kratkem času nisva mogla urediti vize, da jo vzameva s sabo :).

OTOK RINCA

Zadnji dan je bil rezerviran za obisk komodoških zmajev - dracarys! :). V bistvu pa sploh nismo šli na otok Komodo, temveč na otok Rinca (Rinča), ampak to ne pomeni da smo gledali Rinca zmaje :). Varani so res beštije. Kanibali, slabi starši in agresivci. Ta veliki se bašejo z opicami, vodnimi bivoli in sem pa tja pojejo tudi kakšnega svojega mladiča. Ni preveč zabavno biti del njihovega habitata. Vseeno pa je slika, ki smo jo videli na Rinci bolj klavrna. Šli smo na mini sprehod po otoku in varane videli samo pri hišah od delavcev, kjer čakajo na ostanke hrane. Ni bilo tako avtentično kot smo pričakovali, ampak vseeno boljše kot živalski vrt (recimo). Na prostem jih po njihovih podatkih živi okoli 1500 in če teh 15 porabijo za turiste, tudi ni kaj narobe s tem. 

Zdaj smo v Ubudu. Komodo smo zaključili nadvse pozitivno in upava si trditi, da se vrnemo nazaj, ko bo Sofija bolje govorila angleško :)

Pristanek v Scuba Junkie Resort

Sončni zahod v Komodu

Na tisoče migrirajočih letečih lisic

Potapljanje! :)

Pogled iz najine kočice

Sira je vseskozi budno pazila na Sofijo :)

Naša druga kočica na Komodu - bolj simpatična od prve.

Sproščujoči trenutki v resortu

Vstop v nacionalni park Rinca

Že na vhodu nas je pozdravil varan...

... ostali so počivali pod hišami