Avstralija 2019 - Avstralski Outback 🐫🌞

Zjutraj ob 5:00 smo štartali iz Port Phillipa, da bi ujeli letalo za Uluru na letališču Melbourne, ki je bilo oddaljeno 2 uri vožnje. Še dobro, da ima Uluru hecno razliko v času v primerjavi z Melbournom – 1h 30 minut. Tako, da smo spanec dobili nazaj :). Imeli smo celo to srečo, da je na letališču prijazen gospod ustavil Tinko in ji podaril vstopnice za nacionalni park Uluru (vse skupaj 62,5A$). Dober začetek v puščavi. Prva znamenitost v tako imenovanem avstralskem outback-u pa ni bila Uluru, temveč Kings Canyon.

Kings Canyon

Tinka mi je pozabila povedat (oziroma mi najverjetneje je povedala, pa je nisem poslušal), da gremo najprej obiskat kanjon globoko v avstralskem Outbacku. Že tako smo bili sredi ničesar, pa smo šli še globlje. Kings canyon. Dostopen samo z avtomobilom. To samo po sebi ni nič narobe, razen tega, da se pelješ 400 km po puščavi brez kakršnekoli bencinske postaje ali kafiča. Vsak, ki me pozna, ve, da je moje znanje o avtomobilih sila omejeno. Rad jih vozim – tukaj se pa tudi konča. Če bi merili moje znanje avtomehanike, bi od možnih 10 točk dobil mogoče 1 za sodelovanje. Ko menjam gume, mi prideta pomagat vsaj dva soseda, da se ne ubijem. Sedaj pa sem bil v avtu z ženo in otrokom in že na prvih kilometrih pustinje so po tleh ob cesti ležale počene gume in razbiti avto. Signala pa seveda nobenega, tudi na avstralski SIM kartici ne. V 400 km sem naredil zgolj 1 zavoj v levo. To je bilo to. Vse ostalo pa puščava in ravnina. Saj je zanimivo, ampak ne vem, če bi šel še enkrat v to. Punci se nista kaj prida sekirali :).

Kings Canyon smo obiskali zgodaj zjutraj, saj smo na njem želeli doživeti sončni vzhod. Strm vzpon je bil zgolj na začetku, sledila je ravnina, saj smo hodili po robu kanjona. Za boljšo predstavo si poglejte slike. Absolutno priporočamo ta pohod. Priporočamo pa, da obvezno kupite mrežo proti muham. Mi je nismo imeli. Priznam. Spodaj sem se še norčeval iz Kitajcev, da niso navajeni malo narave. Kazal sem celo s prstom. Zelo hitro mi je priletel bumerang nazaj v glavo. S soncem namreč pridejo muhe, ki so grozljivo sitne. Mislim, da nimamo slike, kjer ne bi imeli vsaj ene muhe na očeh, ustih ali nosu. Že naslednji dan smo si kupili mreže in kazali s prstom na tiste, ki jih niso imeli. Enostavno se ne naučimo iz napak :). Pot po robu kanjona smo prehodili v dobrih 3 urah in potrebno je pohvaliti Sofijo, da ni niti enkrat zajamrala ali vprašala kako daleč je še (doma to dela po 1min hoje).

Sveta gora - Uluru

Do Ulura smo se zapeljali še isti dan, ko smo prišli iz Kanjona Kraljev ™ (z mrežami proti muham na glavah!). Ogledali smo si neverjeten sončni zahod, ki osvetli Uluru v oranžno rdeči barvi. Prostora za ogled je dovolj za vse turiste. Ločili so tudi dostop za camperje/avtobuse in avtomobile. Ta sončni zahod si mora ogledati vsak, ki obišče ta kraj. Na splošno je Uluru magičen, že ko se voziš proti njemu. Ko postaja vse večji in vse bolj mogočen. Super slika. Naslednji dan smo šli okrog njega še s kolesi. Bilo je tudi izvrstno, ampak nekako mi je od daleč Uluru bolj ostal v spominu kot od blizu. Od blizu smo lahko videli poslikave aboriginov, sledove slapov, visoke stene in veliko turistov :). Če se boste lotili hoje/kolesarjenja okrog Ulura, to naredite zgodaj zjutraj. V kasnejših dopoldanskih urah je vročina neznosna (mi smo imeli tri dni 38C).

Kata Tjuta

Po kolesarjenju smo zvečer šli gledat še druge manj znane osamelce v bližini – Kata Tjuta oziroma The Olgas – Sofija jih je simpatično začela klicati Olgice. Izbrali smo tudi dober dan, da jih obiščemo, saj je pri Uluru nastala pravcata mini puščavska nevihta. Kako so Olgice nastale in zakaj so tam, kjer so, si nisem prebral (te informacije ima Tinka, ki vsak večer študira Lonely planet in Internet). Izgledajo pa lepo ob sončnem zahodu :).

Lahko pa ob koncu objave omenim še našo sobo. To je bila najdražja hostel nastanitev, kar smo jih do sedaj plačali. V Uluru je samo eno naselje Yulara, kjer ima vse nepremičnine en lastnik. Tako tudi določa cene. Take it or leave it. Mi smo vzeli najceneje in imeli vojaško nastanitev z dvema pogradoma. Če nisi veliko v sobi je to čisto OK :). Sva vsaj podoživela najina potovanja v študentskih časih, tudi to ima svoj čar. Sofija je pa tako in tako navdušena nad vsako naslednjo nastanitvijo, tudi če nimamo lastne kopalnice (se počuti kot na Lošinju).

Zdaj pa dovolj Outbacka – gremo v Sydney!

Dolga pot do cilja

Mt Conner v daljavi - vmes puščava

Vzpon na Kings Canyon

Na vrhu KC

Malica na sredini KC, kjer je močno pihalo, da ni bilo muh

Kings Canyon 1

Kings Canyon 2

Kings Canyon 3

Narava najde svojo pot

Čakanje na sončni zahod pri Uluru

Uluru!

Cheers big ears

Prefiltriran s tinkinim Huaweijem  :)

Lepa čista fotka z Apple-om :)

Okrog Ulura s kolesi

Dotik svete gore

Lord of the Flies

Olgice

Nekdo nas je celo skupaj slikal

Zanimive slike je ustvarila erozija

Puščavska nevihta

Kangaroo burger - ni tako dober kot se sliši