Po Tinkinem tehnično dovršenem »Lonely Planet« vložku o
Sydneyu z veliko informacijami sem spet na vrsti jaz, da prevzamem vroče žezlo
pisanja našega bloga - ki ima na dober
dan celo 30!!! ogledov, zato je prav, da se potrudim :).
Končno smo prišli do dela, ki se ga je Sofija najbolj veselila
– spanje v avtodomu. Nadejali smo se manjšega avtodomčka. Takšnega
simpatičnega, z ravno dovolj prostora in ne preveč velikega za vozit. Dobili pa
smo avtodom, ki je znotraj večji kot najino zadnje stanovanju v Zalogu. Prva
stvar, ki sem jo profesionalno opravil ob prevzemu avtodoma je bila, da sem
»nagazil« visoki robnik ob obračanju. Še preden so se lahko v podjetju Apollo
dobro obrnili in me okarali, sem že vzel dvema prednost na glavni cesti in
odbrzel proti Modri planini™ – naši prvi postaji na dolgi poti do Brisbane-a.
Blue Mountains
Pot nas je peljala visoko v gore, kjer leži mestece Katoomba
(pribl. 1000 m). Popoldan smo izkoristili in šli na ogled treh sester – tako se
imenujejo trije vrhovi, ki so ostali na gorovju. Ampak pogled na tri sestre ni
bil vrhunec. Vrhunec je bil diha jemajoč pogled na dolino iz različnih
razglednih točk. Absolutno preobširno za kamero, da bi zajela njeno pompoznost.
V Port Phillipu nam je »ranger«, ko smo morali pospraviti kamere zaradi
pingvinov, zelo dobro povedal, da so naše oči najboljša kamera. Tukaj to
zagotovo drži.
Naslednji dan smo šli že navsezgodaj zjutraj, takoj ko se je
odprlo, na »scenic ride« z dvema gondolama (Made in Switzerland) in eno
vlečnico. Lahko hodiš v pragozdu med urejenimi potkami in se pelješ iz ene
strani kanjona na drugo stran. Absolutno priporočamo. Z eno karto se lahko
voziš kolikokrat želiš. Kot vsak kleni Evropejec bi takoj pomislil, kje je
»catch«, da je neomejeno število voženj. Jasno nama je postalo, ko sva želela
še drugič na gondolo med kanjonoma in se do nje sploh nismo prebili zaradi
gruče Kitajcev. Uprizorili so pravo invazijo na gondole. Na praznem parkirišču
je naenkrat bilo parkiranih vsaj 20 avtobusov, kjer je ob vetrobranskem steklu
visel papirnat karton s pismenkami. Hitro smo pobrali šila in kopita ter odšli
proti Dolini Lovcev™ .
Hunter Valley
Hunter Valley najbolj slovi po svoji vinorodni pokrajini.
Najdeš lahko res vrhunska rdeča (Shiraz) in bela (Semillon) vina. Ker sem
vozil, sva obiskala samo 4 vinske kleti (v 2 dneh). Pljuvam vina pa ne.
Nenazadnje sem Korošec, ven pljuvam samo vodo. Od teh štirih bi izpostavila Mount Broke, kjer so naju najprej
nasitili, nato pa sva še dobila odlični Shiraz (2017), ki ga ravnokar pijeva ob
pisanju bloga. Še bolj pa so nama bila všeč vina pri vinarni Ivanhoe. Prav vsako vino je imelo poln
okus. Vzela sva še dve steklenici za na pot in odpravili smo se proti Port
Stephensu.
Port Stephens
V Port Stephensu imaš kar nekaj aktivnosti, vožnja z vodnim
skuterjem, tobogani, crkljanje skatov, morskih psov in koal, sprehod s
kamelami, itd. Veliko stvari skratka lahko delaš tukaj. Nam pa je v oči najbolj
padlo deskanje po peščenih sipinah. In to smo tudi obiskali. Sicer ni
primerjavi z deskanjem po vulkanu v Nikaragvi (sva bila 2013), ampak Sofiji je
bilo zabavno, nama pa tudi. Spet smo bili prvi in smo naredili kar nekaj voženj
preden so ponovno uleteli okupatorji iz Kitajske in se začeli nespretno spuščati
po gladkem pesku. Spet smo se pobrali. Nekako smo začeli razumeti, zakaj
pravimo, da »jih je kot Kitajcev«,
Mogoče še beseda o našem avtodomu. Po 1200 prevoženih
kilometrih sva že dobro seznanjena in spoprijateljena. Jaz mu dam več prostora
pri zavijanju, on pa me ne pusti na cedilu pri prehitevanju. Kot zvezda
vetrnica in rak samotar uživava v simbiozi. V drugem delu potovanja bomo videli,
če bo najino prijateljstvo trajalo :).
|
Živela Avstralija :) |
|
Deskarji |
Comments
Enkrat sem vozil Rutarjev (pol) tovornjak in onih "spodaj" sploh nisem šmirglal. Zato le pogumno na pot in pazi na kenguru je (vozilce ima sigurno zmrzovalnik, bomo prišli na golaž). Lepo bodite
Varno naprej in uživajte. Nada