Južna Afrika 2022 - Vino, kiti in vrtna cesta 🍷🐋

- October 29, 2022

Pa nam je le uspelo zapustiti Cape Town. Naslednja postaja je malo manj prijazna za Sofijo in veliko bolj primerna za naju s Tinko. Obiskati smo šli vinsko pokrajino Južne Afrike.

Stellenbosch

S Tinko sva oklevala ali naj za iztočnico izbereva Franschhoek ali Stellenbosch. Nazadnje sva se le odločila za Stellenbosch (predvsem zato, ker sva našla tam boljše prenočišče). Stellenbosch je živahno, Oxfordu podobno študentsko mestece. Najboljša odlika tega mesta je zagotovo, da ima v bližini številčne vinske posesti. Po izčrpnem guglanju in nasvetu sommelierskih kolegov, sva nazadnje pristala na sledečih posestvih:

· WATERFORD – zelo urejena okolica in solidno vino. Najbolj se nama je dopadel Cuvee imenovan »The Jem«, ki so ga sestavili iz 8 različnih rdečih vin, ki naj bi predstavljali tudi raznovrstnost Južne Afrike.

· ALTO – Tu smo si privoščili še malo hrane, biltong (sušena govedina) in fantastično sirovo ploščo. Najbolj smo bili navdušeni nad Cabernet Sauvignonom (Tinka), Shirazom (Urh) in domačima kužkoma (Sofija).

· TOKARA – Vino tukaj ni bilo kaj prida. Je bil pa razgled fenomenalen. Roko na srce, smo prišli sem samo zaradi razgleda in priložene slike so iz Tokare :).

· EIKEHOF – Zelo simpatična butična vinska posest. Tukaj sva bila sklepčna, da je bil najboljši njihov Semillon. Posledično sva enega vzela za na pot in ga ravnokar pijeva v Plettenburg Bayu:)

Po vsej tej degustaciji različnih vin smo postali lačni in če lahko kaj priporočaš v JAR za jesti, so to steaki. Pljučni steak 300 g za 17€ v De Vleispaleis. Mmmm, yes please.

Hermanus

Po enemu dnevu za odrasle sva kot protiutež morala za Sofijo pripraviti nekaj velikega za naslednji dan. In kaj je lahko večje kot največji sesalec na tem svetu - kit. V Hermanus smo šli z velikim upanjem, da bomo lahko vsaj od daleč videli to mogočno žival. Povedali so nam, da lahko »Southern Right Whale« zagledaš tudi z obale, ampak ker smo ziheraši, smo vseeno zakupili izlet z ladjo.

Imeli smo res neverjetno srečo, saj smo videli tri kitovke z otroki in enega samega kita (ali kitovko, nisem videl organov). Posebnost Southern Right Whalov je, da se pridejo v Hermanus in okolico parit (ker je toplo), ter vzgajat otroke, potem pa nazaj na Antarktiko, kjer imajo hrano (ker je mrzlo). Kot zanimivost lahko navedem, da je Tinka ob jutranjem joggingu opazila še eno kitovko z mladičem, tako da sva s Sofijo hitro vstala, da ju poslikava in si ju ogledava. Zares prijetna izkušnja. Bi pa mogoče povedal eno krajšo anekdoto o slikanju z dronom.

Dve informaciji preden grem na bistvo: bilo je zelo valovito in bilo je zelo vetrovno. Vseeno sem se samozavestno odločil spustiti drona na odprto morje brez možnosti pristanka na ladji (pristane ti lahko samo na roko). Res sem naredil nekaj dobrih fotografij in posnetkov, ki pa so me skoraj stali 600€, saj sem se globoko v sebi že poslovil od drona. Pihalo je v sunkih in ladja se je neprestano gibala dol in gor, tako da dron ni vedel, kje je kaj in se je vsemu umikal. Tudi meni… Moral sem na vrh ladje in zadnji del so mi spraznili, Nemci so me zmerjali, Angleži so se zgražali, jaz pa nisem želel koga poškodovati (mogoče malo Nemce in Angleže). Po nešteto neuspelih poizkusih pristajanja in 8% preostale baterije sem si ga na koncu enostavno zagnal v roko, ga prijel, propelerji so me posekali in začel sem se histerično smejat in trest. Nihče mi ni ploskal, sledili so zgolj ogorčeni pogledi :). AMPAK! Slike so pa lepe :)

Garden Route

Po jutranjem ogledu kitov smo se odpravili po opevani Vrtni cesti. Pa ni nič kaj grozno posebnega. Veliko žitnih polj in malo morja. Od Mossels Baya naprej naj bi se potem odprlo in bi cesta bila bolj panoramska, pa ni bila. Razen če imamo različne definicije panoramske vožnje.

Naša naslednja lokacija je Plettenburg Bay in nekaj naravnih parkov.