Brazilija 2023 - Benetke -> Lizbona -> Rio de Janeiro ⚽🚠🌊

Kaos v Benetkah

Pri enajstih letalih je bilo samo vprašanje časa, kje se bo zalomilo. In glej ga zlomka, ni nam bilo treba dolgo čakati do prve nevšečnosti. Tik pred italijansko mejo, 5 ur pred poletom v Lizbono smo dobili neprijeten mail - naš let je odpovedan. Kaj pa zdaj? Naredili smo postanek, da smo se zbrali, natankali avto, nakar nas je vmes TAP Portugal obvestil, da nam lahko organizirajo nov let in sicer naslednji dan ob 11:40. Super. Ponovili smo prejšnje vprašanje: kaj pa zdaj? Sklenili smo, da ne gremo ne na letališče, ne nazaj domov. Rezervirali smo prenočišče v predelu Roncade (20 min stran od letališča Marco Polo) in tam pričakali nov dan. Seveda smo vmes morali še reorganizirati načrt za Rio in izdelati načrt za Lizbono. Potrebno je gledati pozitivno. Namesto, da smo izgubili en dan Ria, smo pridobili en dan (popoldan) Lizbone :)

Cancellato - beseda dneva

 Lizbona - v iskanju Sofijinega pevca

V Lizbono smo prispeli ob 15:00, let v Rio pa je sledil šele ob 23:30. To pomeni 6 ur Lizbone! TAP Portugal nam je zastonj vzel na letalo tudi našo ročno prtljago (zaradi odpovedanega leta), kar pomeni, da smo bili razbremenjeni vseh kovčkov in smo se lahko prosto gibali po Lizboni.

Naša prva misija je bila, da spet najdemo razgledno točko, kjer je 8 let nazaj Sofija dobila svojo pesem: 

Tukaj se je prikazal EMŠO od naju s Tinko. Šli smo na tri razgledne točke (Miradouro da Graca, Miradouro da Senhora do Monte in Miradouro da Santa Luisa) in seveda nobena ni bila prava. Mogoče najdemo pravo ob naslednjem obisku. Smo pa vseeno imeli zelo lep dan. Jedli smo najbolj avtohtono portugalsko sladico Pastel De Nata (njami), obiskali Mercado kjer smo malicali bakalar, šli smo do vzpenjače Bica, mimo našega takratnega stanovanja, ki sva ga taktično izbrala nad restavracijo, da sva lahko šla na večerjo in nama je Babyfon še vedno deloval :). Slikali smo se s starodavnim in slavnim tramvajem, hodili in ogledovali smo si ulice, hiše in majhne podrobnosti, ki krasijo Lizbono. Seveda je 6 ur premalo za vse, ampak dovolj, da zapolnimo nastalo praznino. 

Bakalar kroglice na Mercadu

Tramvaj Lizbona

Tramvaj Lizbona selfie

Live izdelava Pastel de nata in pokušina

Prva napačna razgledna točka

Druga napačna razgledna točka

Odlična hrana sredi Lizbone

Grogu! :)

Po Lizboni in Benetkah pa končno pridemo do našega omiljenega cilja - prekrasni Rio de Janeiro!

Samba de Janeiro

Brazilija! Rio! Samba, nogomet in vroča telesa! No, telesa niso tako zelo vroča kot so "polna" :). Ampak gremo po vrsti. Začel bom s koristnim nasvetom. Ne menjajte denarja na letališču. Midva sva iz firbca vprašala koliko je menjava in ta je bila zares mizerna 1€ = 4,7R. Uber nas je zapeljal do menjalnice v Ipanemi (https://cambio-e-turismo-melhor-taxa-de.negocio.site/?utm_source=gmb&utm_medium=referral), kjer lahko za gotovino zamenjaš evre s konverzijo 1€ = 5,2R). 

Rio bom razparceriral po dnevih. Ker smo en dan pustili v Lizboni, moramo sedaj opraviti kitajski način spoznavanja z mestom - Speeddating Rio de Janeiro :).

1. dan - plaže in favele

Prva naloga je bila, da smo se razpakirali v našem stanovanju sredi okrožja Ipanema v nebotičniku na 17. nadstropju. Navkljub slabšemu vremenu nam je že ta razgled razkril slavno plažo Ipanema in jezero Lagoa Rodrigo de Freitas, zato smo se hitro odpravili tudi na fizični ogled te druge najbolj znane plaže v Braziliji. Ipanema je zelo dolga in na vsakih nekaj metrov ti ponujajo hrano, pijačo, oblačila, sedeže itd. Niso pa vsiljivi, en »Obrigado« in gredo naprej. S Tinko sva na pesku v miru spila močni alkoholni zvarek, ki naj bi bil Caipirinha, bolj pa je spominjal na Stroh za flambiranje. Sofija pa je med testiranjem temperature vode, po nožnem testu opravila še telesni test, saj jo je presenetil val in tako smo bili primorani kupiti še pareo od plažnega prodajalca. Je pa plaža tukaj bolj primerna za nastavljanje kot pa za dejansko kopanje (valovi). S čimer tudi ni nič narobe.

Veliko bolj kot obiska Ipaneme sem se veselil obiska favele. Vodeno smo si šli ogledat najbolj znano favelo v Riu - favela Santa Marta. Favele so naselja, ki jih ne upravlja brazilska država. So kot južnafriški townshipi, s to razliko, da jih Brazilci gradijo v zrak in po hribih. Imajo pa dostop do vsega: voda, elektrika (obojega občasno seveda zmanjka) in čudoviti razgled na Rio. Naš vodič Pedro nam je zagotavljal, da je v faveli veliko bolj varno kot zunaj nje. Hja. Šli smo mimo ulic, kjer nam je zabičal "No photos, no photos". Kmalu nam je postalo jasno zakaj. Na ulicah so stražili lokalni varuhi s polavtomatskimi pištolami v rokah, bombami za pasom in oblečeni v trenirke ter japonke z nogavicami. Varnost ima očitno več različnih oblik. Ustavili smo se tudi na mestu, kjer je Michael Jackson posnel svoj hit "They don't care about us". Zelo so ponosni na ta dogodek in to tudi znajo promovirati. Obiskali smo še dva organizirana dogodka za otroke v faveli: eden je bil pevsko, drugi pa filmsko obarvan. Delajo čim več na tem, da zaposlijo otroke in s tem ne mislijo na to, da bodo nekoč "stražili" favele. Dan smo zaključili še z obiskom Copacabane in večernim sprehodom po 4 km plaži, kjer imajo hrano, prodajajo spominke in igrajo nogomet na pesku. Zelo poln in naporen dan, začinjen z Jetlagom je prišel do konca.

Girl from Ipanema

Caipirinha on the Beach

Čista Brazilka

Favela Santa Marta

Favele Santa Marta 2

MJ & SM

Zelo neposrečen kip 

Nekaj malega za pod zob

2. dan - ločitev v Rio de Janeiru

Drugi dan smo se prvič na naših potovanjih ločili (če izvzamemo London, kjer smo se prav tako ločili zaradi nogometne tekme). Moja velika želja je bila obiskati Maracano in po možnosti tudi ujeti kakšno tekmo in vsrkati vase to brazilsko nogometno mrzlico. No, izkazalo se je, da Tinka in Sofija nimata enako velike želje po tem :). Vseeno smo polovico dneva preživeli skupaj in obiskali tramvaj Bonde. Hecna štorija je bila s tem tramvajem, ki ima pet postaj. Karte smo kupili zelo hitro in brez težav, nato pa so nam povedali, da moramo čakati 1h in 20min, da pridemo na vrsto za tramvaj. To nam nekako ni ustrezalo in sem naročil Uber do prve postaje. Tam smo imeli srečo in so trije izstopili, mi pa smo se vkrcali in privarčevali 1h čakanja :). Na poti tramvaja od Largo do Curvelo in vse do Dois Irmaos smo obiskali Miradour Santa Teresa, postajo Santa Teresa in na poti nazaj še Escadaria Selaron, čudovito stopnišče iz mozaika. Zanimivo je še omeniti nevsakdanjo katedralo Catedrale Metropolitana de Sao Sebastiao do Rio de Janeiro, ki bolj spominja na kakšno inkovsko piramido kot pa na cerkev. Nato je napočil čas ločitve. Punci sta se odpravili proti sladkornemu hribčku, jaz pa sem ga mahnil proti Maracani na lov za kartami.

Maracana me je pričakala v vsej svoji veličini. Tekma Flamengo : Vasco da Gama, ki je najbolj divji Rio de Janeirski derbi, je bila seveda razprodana. Navkljub mojim ambicijam predhodno nabaviti karto, mi to na žalost ni uspelo. Pred samim stadionom sem sicer dobil karto, vendar z zasoljeno ceno (Turistas!) in na navijaškem sektorju »gostujoče« ekipe. Kar pa se je izkazalo kot zadetek v polno. Na ta način sem ostal v kontaktu s kolegom Pedrom, vodičem iz favel in strastnim navijačem Vasca, ki je šel z mano na tekmo. Z njim sem šel v samo osrčje navijačev Vasca de Game. To doživetje je res enkratno. Čeprav sem bil z naskokom najbolj bledolična oseba na stadionu, sem bil eno z navijači. Navijanje je potekalo še pred tekmo in je zamrlo šele po neprijetnem porazu proti mestnemu tekmecu. Skozi celotno tekmo so pokale petarde, udarjali bobni, vihrale so zastave ter bučno enoglasno navijanje in ploskanje. Bila je nekakšna kolektivna ekstaza, na katero ni mogel vplivati niti negativni rezultat. Navijači Flamenga so imeli bele balončke. Toliko o tem, kdo zavzema navijaški prestol v Rio de Janeiru.

Tudi Tinka in Sofija sta se imeli fajn. 

Tinkin insert: s Sofijo sva se iz varnostnih razlogov odločili, da bova tekmo izpustili, saj nas je že taksist na poti iz letališča posvaril pred izgredi. Tako sva se po dopoldanskem raziskovanju Santa Terese z Uberjem odpeljali do žičnice na Sugarloaf mountain, ki te z eno vmesno postajo zapelje 395m visoko na Pao de Acucar ali sladkorni hribček po najino. Že po poti se odpirajo čudoviti razgledi na mesto, zgoraj pa lahko vidiš celoten Rio z Ipanemo, Copacabano, favelami, centrom in načeloma tudi Jezusom na vrhu Corcovada, vendar je bil žal ves dan skrit v oblaku. Ker nama je Urhov navijaški kolega Pedro prejšnji dan omenil, da je popoldan v Santa Teresi ulični karneval, sva se ponovno zapeljali v to živahno sosesko. Vendar drugega kot par čudno oblečenih ljudi nisva srečali. Sva si pač naročili limonado in caipirinho, potem pa še privoščili slastno kočerjo in opazovali mimoidoče ter se zraven pozibavali v ritmih sambe, ki so pozvanjali iz barov.

Escadaria Selaron

Escadaria Selaron Brasil

Bonde tramvaj

Obvezna slika zraven stenskih poslikav

Sladkorni hribček 1

Sladkorni hribček 2

Obvezna slika hrane

Med navijači Vasca de Game

Maracana

3. dan - Adeus Rio de Janeiro!

Zadnji dan smo si rezervirali za najbolj spektakularno znamenitost Ria – Cristo Redentor. Želeli smo čimprej na vrh, da se izognemo nenormalni gneči. Navkljub jutranjemu prihodu je bila na vrhu že cela horda ljudi. Saj kip je impresiven, ampak ta gneča je bila res neprijetna. Najbolj iritiran pa sem bil, ker se nisem mogel nikamor skriti in pognati drona v zrak. Po nekaj obveznih selfiejih in panoramskih slikah smo se hitro pobrali. Naredili smo kljukico na še tretjo skupno svetovno čudo (Petra v Jordaniji, Chichen Itza v Mehiki, Tinka ima še Kolosej v Rimu, jaz pa Macchu Picchu v Peruju), ki pa je bilo še najmanj impozantno. Na hitro smo šli obiskati še našo plažo Ipanemo nato pa »šic« proti letališču in proti Foz de Iguazuju.

Instagram - Cristo Redentor

Realnost - Cristo Redentor

Pogled z vrha

Še pogled na naše jezero

Kratek povzetek:

Vsi so nas svarili kako nas bodo okradli in pretepli in še kaj drugega. Rio nam ni naredil nič takšnega. V bistvu celo obratno. Počutili smo se varno in tudi zvečer smo hodili po ulicah brez strahu. Zmanjkal nam je en dan, da bi si Rio lahko ogledali še iz neba, kar pa je za nas vedno motivacija, da se še vrnemo nekam, kjer nam je bilo všeč.

Naša ocena mesta: 9/10 -> dobro smo jedli, mesto je zelo enostavno za navigirati (Metro, Uber), prijazni ljudje in strastno nogometno vzdušje, ki te ne pusti ravnodušnega. Težava je res jezik, ker ne znajo niti špansko niti angleško, ampak se da vseeno vse zmeniti.