Ze sam start v zadnjo nikaragvijsko etapo ni bil kaj prida obetaven. V Matagalpi so nama dva dni susili perilo, na dan odhoda pa sva dobila vlazen zmeckan kup oblek. Cakanje na letaliscu sva zato izkoristila za susenje. Najino dejavnost so abruptno prekinili policaji, ki pa so prisli prepozno, saj se v managvijski klimi perilo posusi v 20 minutah :). Z mini propeler letalom smo majavo poleteli na Big Corn Island od tam pa z lancho na Little Corn Island. Ponavadi imava tezave z odhodi z otokov, tokrat pa je bila voznja tja pravi morski karusel. Butalo in skropilo je celo pot, ki bi morala trajati 20 minut, mi pa smo jo prevozili v 60 minutah. Na cilj sva vseeno prisla in si na najini terasi brez slabe vesti privoscila zajetno porcijo ruma. Dobrodosli na Little Corn Islandu. :)
LITTLE CORN ISLAND
Little Corn Island (LCI) je mali otocek, brez avtomobilov in prijetnim ambientom. Sestavljen je iz vasi, kjer zivijo domacini in parih turisticnih resortov, ki so razprseni po otoku in pomembni za domacine, saj jim nudijo sluzbo. Otok se lahko prehodi v eni uri, pot pa se vije skozi "lostovske" pragozdove in ob pesceni in delno kamniti plazi. Zanimivo je tudi to, da na vzhodni strani v tem obdobju skozi piha veter, zato ni komarjev in se da fino spati. Za aktivnosti si pa prehodil nekaj metrov na zahodno obalo, kjer je bila vsa "akcija", trgovine, restavracije, potapljaski center in Tranquilo bar, ki je bil vseskozi oblegan, se najbolj pa za Happy Hour. Tudi midva sva ga bila delezna :).
Spala sva v resortu Casa Iguana in imela eno izmed lepsih casit na otoku (za to ceno - 47 dolarjev). Prva vrsta ob plazi, pogled iz postelje na morje, velika terasa in izjemno cista za otoske razmere. Kljub lepi lokaciji in prenociscu, pa so najini prvi dnevi na LCI bili bolj klavrni. Karibsko vreme je upravicilo svoj sloves - toliko dezja kot v prvih treh dneh, nisva imela v vseh svojih dosedanjih potovanjih skupaj. Tropske nevihte so naju dobile povsod, na plazi, ob kosilu, ob sprehodu, ob spanju, itd. Vedno je vsaj malo udarilo in se ulilo iz neba. Kot da to ni bilo dovolj, je Tinka dobila se hude prebavne motnje, ki so ji onemogocile odhod iz sobe, tretji dan pa se je isto zgodilo tudi Urhu. Ko je bilo vzdusje cisto na dnu, se je cetrti dan zgodilo cudezno izboljsanje (Urh si je pomagal z rumom, Tinka s tabletami) hkrati pa se je izboljsalo se vreme. Zadnji trije dnevi so bili taksni, kot sva si jih zamislila. Potopi, lezanje na plazi, sonce, fantasticna hrana in zadnji dan se celo pravi zur s plesanjem po mizah. Podrla sva svoje rekorde, saj sva prvic sploh sla spat po 23. uri :).
Hrana! Otok je znan po morski hrani, predvsem po jastogih. Zadnji dan sva se pocutila kot dve pinati. Ce bi kdo udaril po najinih trebuhih, bi iz naju poleteli samo jastogi. Jastoge sva jedla prakticno vsak dan v vseh moznih oblikah. Jastog frenzy! Ce ti nekdo ponudi jastoga za 8 dolarjev, ga pac moras sprejeti in pika.
Potapljanje ni bilo primerljivo z Azijo, vendar je vseeno imelo svoj car. Presegla sva mejo 40 potopov in Tinka sedaj vodi samo se za 1 potop, ker ji je slabo pocutje onemogocilo potapljanje. Trenutni rezultat je 43:44 za Tinko :)
Slike in videe iz potopov bova objavila naknadno. Cenzura in urejanje terja svoj cas :)
Trenutno sva spet v Managui, jutri zjutraj pa poletiva v
mesto vrocice!
|
Susenje perila na letaliscu v Managui |
|
Lost - pot na plazo |
|
Karibsko vzdusje |
|
Malica - Lobster Tacos |
|
Kosilo - Lobster v homemade kubanski omaki + skampi v karibski omaki |
|
Vecerja - Lobster v cesnovi omaki |
|
Vreme tik preden se je ulilo |
|
Still got it :) |
|
Razgled iz Case Iguane |
|
Mali brezskrbni kreolci |
Comments