Japonska 2024 - Konichiwa, Sumimasen in Domo Arigato
ZDA 2018 - For those who come to San Francisco, be sure to wear some flowers in your hair 🎶🎵
Get link
Facebook
X
Pinterest
Email
Other Apps
-
Drugi dan se je začel že bolj dopustniško, saj smo vstali
šele ob 6:00 in ne ob 4:30 J.
Dan smo si splanirali bolj umirjeno.
Golden Gate Park
Najprej smo obiskali Golden Gate Park. Že na poti tja smo
opazili, da je GGB zaprt in da se presenetljivo veliko ljudi rekreira
navsezgodaj v nedeljo. Preveč. No, razlog se je skrival v tem, da so imeli San
Francisco Marathon. Ko smo prišli v park, so mimo nas tekli udeleženci maratona.
Mi smo šli raje na čaj v Japonski vrt. Japanese Tea Garden je Zen oaza sredi
vihravega (tudi dobesedno, ker je pihalo kot pri norcih) San Francisca.
Pedantno urejeno drevje, voda – v njej obvezni krapi – in na koncu čajnica.
Sproščujoč začetek dneva, da smo imeli dovolj energije za obisk Academy of
Sciences. Glede na to, da San Francisco ni ravno Meka za otroke – imajo namreč
kar 10.000 več psov kot otrok, smo mi vedno našli kaj za Sofijo. AoS je sicer
primerna za večje otroke, ampak še vedno nudi toliko stvari, da se lahko vsi
zabavamo. Od akvarija, močvirja, deževnega pragozda do planetarija in afriških
pingvinov. Sofiji je bil najbolj všeč potapljač, ki je čistil akvarij. Tudi
prav. V Golden Gate Parku je imela Sofija svoj prvi pravi nastop pred večjim
občinstvom in v spremljavi pihalnega orkestra Golden Gate plehbande. Zdaj tudi
uradno nima več strahu pred javnim nastopanjem J.
Po obilnem kosilu (porcije so res
gromozanske, ni čudno, da je toliko ljudi predebelih) smo našli vsi nekaj zase,
igrišče za Sofijo, klopco za Tinko in striparno za mene.
Haight street
San Francisco je najbolj znan iz svojih hipijevskih časov.
Del teh časov je še vedno ohranjen v ulici z imenom Haight street. V SF te na
vsakem koraku spremlja vonj trave (ne mislim sveže pokošene), kar je bilo na
tej ulici še veliko bolj intenzivno. Ulica, ki jo je »povozil« čas. Tudi
dobesedno. Saj je tukaj znamenita ura, ki je obstala na 4:20 (baje so jo enkrat
popravili, a je bila po enem tednu spet čudežno pokvarjena). To je mednarodna
skrivna koda za uživanje konoplje (medicinske seveda J). Pohod smo zaključili na
Alamo square s sladoledom v parku. Okrog njega so barvite hiše imenovane
Painted Ladies. Večini najbolj znane iz uvodne scene serije Full House (polna
hiša). Nič kaj prida impresivnega, ampak Tinki je bilo všeč.
Tretji in hkrati zadnji dan smo se končno le peljali s Cable
Carom, ki so tipični za SF. Ročno vodeni tramvajčki iz nevemtočno katerega
stoletja. Vsekakor zanimiv način potovanja, sploh zaradi razgibane topografije
mesta, ki med potjo od zaliva do centra nudi čudovite razglede.
Raznolike četrti
(Mission, Chinatown, North beach)
Dan smo izkoristili za prislini šoping (Sofija je izgubila
sončna očala) in ogled poslikav hiš od Diega Rivere in njemu sledečih umetnikov.
Sprehodili smo se skozi latinsko, kitajsko in italijansko četrt. Pili smo
kung-fu čaj, jedli sečuanske specialitete, lizali pristni italijanski sladoled
in šli na obilno ameriško jabolčno pito. Za zaključek smo si privoščili še
pogled z razglednega stolpa Coit Tower sredi SF. Vidi se prav v vse smeri in
ker ni bilo megle (razen na GGB) smo lahko naredili par lepih slik. All-in-all
a good day, ki smo ga zaključili s pijačo ob sončnem zahodu v turističnem
Fisherman's wharf-u J.
Zdaj pa je že skrajni čas, da gremo čez mejo. Viva la
Mexico!!
Iz Honshuja na Kyushu Naj vas naslov ne zavede, imeli smo se prav fino. Zakaj je bilo peklensko, bom pojasnil v Beppu . Najprej bi razložil, kje točno se nahajamo, da bo vsem lažje geografsko opredeliti Japonsko. Japonska ima 5 največjih otokov , vsega skupaj pa je otokov več kot 14 tisoč. Od severa proti jugu so največji Hokkaido , Honshu , Shikoku , Kyushu in Okinawa . Naše potovanje smo začeli na Honshuju - največji otok, sedaj pa smo se odpravili na Kyushu – tretji največji otok. To bosta tudi edina dva otoka, ki ju bomo obiskali. Tri si pustimo za naslednje potovanje :). Iz Osake v Hiroshimo smo se odpeljali s hitrim vlakom, prav tako iz Hiroshime v Beppu. Na tej točki moram opozoriti, da je zelo pametno, da si shranite račun od nakupa kart za hitri vlak. Na prvem vlaku je namreč Sofija izgubila karto, ki jo pri izhodu nujno potrebuješ. Z računom lahko dokažeš, da si jo res kupil. Ista nevšečnost se je potem zgodila še eni osebi iz naše družine, ki je ne bomo imenovali...
Here we go again Italijansko-kitajski blues Japonsko potovanje se je začelo dokaj nemirno. Večer pred odhodom so nam sporočili, da je naše rezervirano stanovanje v Brescii poplavljeno. K sreči rezervacija novega ni bila občutno dražja in zahvaljujoč Bookingu hitra in neboleča navkljub kratkemu terminu. Še vedno bolje odpoved stanovanja, kot pa, da nam odpovejo let, tako kot lani za Brazilijo . Po prespani noči v Brescii smo imeli samo še 1h do Malpense, od koder smo preko Šanghaja poleteli do Osake. Prečkanje Kitajske je tudi svojevrstno doživetje. Čeprav je bil Šanghaj samo tranzitno mesto, že vnaprej opozarjam vsakogar – vzemite si čas za tranzit. Prstni odtisi, preverba temperature, trikrat kazanje potnih listov, podpisovanje »declaration form«-a. Vse to terja svoj čas. Nam je vzelo dobro uro. Po Italiji in Kitajski smo končno prispeli na naš cilj: Japonsko! Italijanski pitstop v Padovi Osaka - blagoslov za čutila Naj za začetek omenim, da sem potovanje začel po dveh dneh...
Nov dan, novo letalo, novi problemi Prehitro smo se veselili poleta proti Fernandu . Eno uro pred boardingom (ob cca 19:00) v Campo Grande smo dobili sporočilo, da bo let prestavljen za cca. 2 uri. To seveda pomeni, da bomo zamudili povezovalni let iz Sao Paula v Recife in naslednjega iz Recifeja na Fernando. Torej je potrebno hitro reagirati. Pohopsali smo najbližjega zaposlenega (po imenu Angel ) letalske družbe Azul , da nam je pomagal pri iskanju novih kart, saj smo imeli najbolj zapleten urnik poletov od navzočih. Pri prevodu smo si pomagali z google translateom in prijazno punco, ki nas je potem tudi spremljala del poti. Novi plan je bil tak: - 23:30 -1:30 Novi let iz Campo Grande v Sao Paulo oz. Campinhas bo ob 23:30. V SP bomo pristali okoli 1:30. - 1:30 – 6:00 Azul nam plača 30 min oddaljen hotel v SP, kjer smo dobili sendviče, se ulegli za 1h10min in morali nazaj z avtobusom ob 4:00,...
Comments