Mehiko 2018 - Tulum aka Stinky waters

Dolgih 11 let nazaj, ko še nisva imela niti Gigi niti Sofije, sva kot nadobudna študenta že potovala po Mehiki. Od Mexico cityja pa vse do Yucatana. Takrat sva imela čas, vendar sva bila brez denarja, tokrat je zgodba malce obrnjena J. S sposojenim in že rahlo zgonjenim Nissanom sva brez navigacije odbrzela iz Cancuna po avtocesti direktno do naše prve postaje v Mehiki – Tulum.

Tulum

Tulum sva v najinih mladih letih že obiskala. Če sva povsem iskrena, se nihče od naju ne spomni, kakšen točno je bil Tulum 11 let nazaj. Definitivno ne tako turističen in poln hotelov kot danes. Ampak to je normalno, saj dokler krava daje mleko, jo je treba molsti do nezavesti.

V Tulumu imamo lušten apartma (penthouse) izven Zone Hotelere (območja ob plaži). Cene so tam grozno zasoljene, saj moraš za kaj solidnega na noč plačati tudi 500 € in več. Za nas vse tri pa dajemo tukaj v mestu 60 € na noč. Plaže so res krasne, beli pesek, turkizna voda, ampak očitno ne v tem obdobju… Prvi dan ob prihodu na plažo sva bila postavljena na realna tla, saj je bila plaža prekrita z morsko travo, ki je tudi močno zaudarjala. Morje je bilo prav tako bolj podobno travniku kot vodi. Neugodna situacija. Kasneje sva od mehiškega vodiča Juan Ramona izvedela, da Tulum v nekem njihovem jeziku pomeni smrdljiva voda in to takoj asociirala z morsko travo, kar pa mogoče ne drži, saj wikipedia ne potrjuje tega prevoda, Juan Ramon pa tudi ne more vsega vedet – fake it till you make it J. Še sreča, da sva malo povpraševala domačine, kje v tem letnem času ni morske trave in tako smo prišli do lagune Kaan Luum. Tukaj smo imeli čisto, neslano vodo brez morske trave. Dan je bil rešen J.

V četrtek smo zjutraj že štartali z obiskom tulumskih ruševin, kjer smo si organizirali osebnega vodiča Juan Ramona. Saj je povedal veliko zanimivosti in tudi ruševine so bile čisto OK, ampak Sofiji so bolj všeč žive stvari, zato se je bolj kot za negibno kamenje polno zgodovine, zanimala za coatije (rakune), mehiške purane in iguane, ki so se prosto sprehajali po ruševinah. Po tričetrt ure sprehoda po ruševinah je začelo že prekleto pripekati (čeprav smo bili ob 8h zjutraj praktično prvi tam) in navkljub repelentu so nas komarji veselo nažigali. Ravno pravi čas smo zaključili ogled, saj so se ob našem odhodu pred vhodom že drenjale horde turistov iz križark. Po oddihu ob našem praktično privatnem bazenčku, smo dali plaži še eno možnost in popoldan preživeli v enem od beach clubov tulumske zone hotelere. Tukaj zahvaljujoč vetru ni smrdelo in tudi plažo so bolj ali manj uspešno očistili trave, tako da smo lahko uživali pod palmami na belem pesku in (skoraj) turkizni vodi.

Danes imamo zadnji dan v Tulumu, preden se odpravimo na pot v Chichen Itzo. 

V čast našega prihoda so imeli nekateri avtomobili to registrsko tablico.

Super zavetje...

... plaža je izgledala malo manj super.

Burittosi in kaktusova solata

Coati - mehiški rakun

Tulumske ruševine

Iguana Baywatch

Kot živino so pripeljali turiste iz križark do ruševin

Naš bazen

"Ojo rojo" mehiški hangover napitek (tabasco, maggi, limeta, salsa)

Laguna Kaan Luum

Če slikaš pod pravim kotom ni morske trave

Morski selfie

Prehranjevali smo se vrhunsko - tuna fileti ob morju