Najprej bi se dotaknil mehiških (avto)cest. Vedno gredo
naravnost, nikoli ne veš, kdaj te bo presenetil naslednji ležeči policaj in omejitev
hitrosti se spreminja na vsaka dva metra. Zaželel sem si malo bolj pestre
vožnje, zato smo zavili na stransko cesto, ki pa je bila popolnoma enaka glavni,
le da ležeči policaji niso bili označeni in si moral biti še bolj pozoren, da
ne pustiš ogrodja avtomobila nekje na podeželju Mehike.
Chichen Itza
Pričakovali nismo nič, dobili pa veliko. S Tinko sva skupaj že
obiskala Tikal, Monte Alban in Teothiuacan, sam sem že stal na vrhu Machhu
Piccha in zato z lahkoto trdim, da ogled Chichen Itze zagotovo spada med top 3 oglede starodavnih
ruševin (Tikal in Macchu Picchu je težko premagati). Chichen Itzo smo obiskali podnevi in ponoči. Marsikdo se bo zdaj vprašal, zakaj bi šel gledat
ruševine ponoči. Odgovor je enostaven: ker tako velikega naravnega platna za
projekcijo še nikoli v življenju nisva videla. Celotna kombinacija z lučmi,
polno luno, zvezdami ter na sredini glavna atrakcija - El Castillo so dih
jemajoči.
Po fantastični laserski predstavi zgodovine in kulture majev
ter Chichen Itze smo se podali nazaj v naš hotel Okaan, ki je stal sredi mehiške
džungle in je poleg bazena premogel tudi nek kvazi ribnik. Ribnik je bil
podnevi nadvse neugleden, ponoči pa je očitno služil za prebivališče mojih
najljubših živali – žab. Tako smo utrujeni od ogledov zaspali ob glasnem
kvakanju (spodaj imate povezavo do žabje žurke).
Samo nočni ogled nam seveda ni bil dovolj, zato smo se
naslednji dan še enkrat odpravili pogledat celotno območje Chichen Itze – El Castillo
(kjer so žrtvovali ljudi), igrišče (kjer so poraženo ekipo žrtvovali), Sagrada
Cenote (kamor so pometali oziroma žrtvovali ljudi), platforma lobanj (kjer so
prezentirali odrezane glave), itd. Rdeča nit, kot se hitro opazi je, da Tolteci
nikoli ne bi dobili naziva Družini prijazno podjetje (oziroma ljudstvo). Vsem
je uganka, kako je lahko tako mogočno ljudstvo kar naenkrat izginilo. Če vse
moške žrtvuješ, se po mojem zelo težko reproduciraš.
Po tem skoku v divjo preteklost Mehičanov, smo bili
pripravljeni za bolj spokojno sedanjost. Gremo v Valladolid.
Valladolid
Ključna beseda Valladolida – vročina. Edini primerni čas za
oglede je do 9:00 zjutraj in od 17:00 naprej. Prvi dan smo zato obiskali
bližnji Cenote. Cenote so kraške jame napolnjene z vodo, ki so primerne za kopanje.
Iz tega so Mehičani naredili pravi turistični boom, saj je na vsakih 200 metrov
ena jama. Naša jama je bila posebna. Vhod je bil na ranču, poleg glavnega
bazena, kjer si prehodil 76 stopnic, da si prišel do ustja jame. Voda čista,
pogled navzgor poln korenin, kapnikov in curljajoče vode. Priporočamo. Lačne trebuhe smo zvečer potešili z mehiško večerjo, kjer so nam(a) spet - kot pred 11 leti, Mariachiji
zapeli pesem La Paloma (spodaj povezava do Mariachijev). Lep zaključek dneva.
Naslednji dan smo šli na Mercado, v ulico Calle de los
Frailes in se kopali v Penthouse Jacuzziju. Zelo rada greva na lokalni market,
da doživiš tisti pristni utrip mesta. Še vedno je pa to najin glavni dopust in
si dovoliva tudi uživanje v Jacuzziju J.
Danes naju čaka še plesni večer – v sosednjem parku imajo neko žurko in gremo
pogledat, kaj bodo pripravili. O tem bova pisala naslednjič.
Še eno noč in potem gremo na Holbox. Wooohoo.
.jpg)
Comments