Jordanija 2022 - prvi arabski vtisi

- April 27, 2022

Burni pristanek v Ammanu

Vožnja do Budimpešte ni bila tako zanimiva kot kakšne druge dni v zadnjih letih, zato bi ta opis izpustil. Je pa bil buren sam let oziroma zaključek leta. Pri pristanku nas je namreč premetavalo kot vrečo krompirja. S Tinko se nama je zdelo malo čudno, ker sva že navajena turbulenc in kmalu sva videla razlog tega nevsakdanjega premetavanja. Zunaj je besnela prava pravcata mini peščena nevihta. Vso letališče je bilo v pesku. Zadnje čase se nas drži neprijetna lastnost, da ko zapustimo državo, povzročimo kakšno podnebno katastrofo (Sarajevo – poplave, Beograd – snežni kaos, Indonezija – vulkanski izbruh, itd.). Tokrat nas je le-ta že čakala in nas še nekaj dni spremljala.

Če pa izvzamemo to peščeno nevihto nam je na letališču šlo vse po načrtih.

1. Zamenjali smo nekaj evrov za jordanske dinarje po neugodni tarifi.

2. Nakupili za 50 GB SIM kartico + celo nekaj zastonj klicev.

3. Prijazen lastnik stanovanja Faraseen nas je prevzel na letališču in naslednji dan tudi dostavil nazaj na letališče (prišli smo pozno, zato smo prespali v bližini).

4. Brez večjih težav smo prevzeli Nissan Sunnyja pri podjetju Payless (res so se držali svojega imena).

Tako opremljeni smo se lahko potem odpravili na pot po Jordaniji.

Madaba in Karak

Najprej smo šli v bližnjo Madabo, kjer smo po zares ugodni tarifi (0,765) zamenjali vse preostale Evre za Dinarje. Ovinek do Madabe smo izkoristili še za obisk grške ortodoksne cerkve Sv. Jurija (St. George). Cerkev je znana po svojih mozaikih. Najbolj pomemben pa je talni mozaik, kjer je upodobljen najstarejši znan zemljevid Palestine. Lahko bi obiskali še eno cerkev, pa se nam ni dalo. Ena cerkev na dan (teden, mesec, leto) je dovolj.

Pot smo nato nadaljevali do Karaka. V Karaku se nahaja mogočna porušena trdnjava (včasih je bila mogočna, danes pa bolj ali manj porušena). Priznamo, da tja nismo šli zaradi njegove bogate zgodovine, ampak predvsem zaradi razgleda (poleg tega je vstopnina že plačana z Jordan Passom). Seveda pa smo spet naredili račun brez peščene nevihte. Vidljivost je bila namreč primerljiva potopu v Fiesi. Spodaj so priložene slike brez komentarja.

Želeli smo se ustaviti na še bolj porušeni trdnjavi (Shobak), ampak enostavno nismo videli smisla. Zato smo šli najprej do Little Petre in nato do Petre. Seveda ne brez zapletov.

Avtomobilske (pre)izkušnje in postanek v majhni Petri

Iz Karaka do Little Petre bi lahko prišli dokaj hitro. Pa nismo. Ampak gremo po vrsti, ker bi tukaj izkoristil par komentarjev za Jordanski AMZS.

1. Najprej pohvala: v državi nimajo cestnin. In nato graja: morali bi jih imeti. Glede na stanje njihovih cest bi lahko z uvedbo cestnine zaflikali kakšno gomazečo luknjo sredi vseh cest (lokalnih, hitrih in avtocest) in jih do konca poasfaltirali.

2. V Jordaniji so totalno nori na ležeče policaje. Postavljajo jih povsod – na hribu, na avtocesti, za ovinkom, brez opozoril – ni da ni. Nikjer ne moreš odklopiti, vedno moraš biti na preži za nadstandardno visokim ležečim policajem, ki ti streže po podvozjem (podobno smo doživeli že v Mehiki).

3. Bencinskih črpalk ni v izobilju, zato si je treba pazljivo planirati potovanje. To je dobra iztočnica za nadaljevanje anekdote.

Zakaj nismo prišli hitro do Little Petre? Kleni Jordanski gradbinci so sredi normalne ceste naredili zaporo in možnost prevoza samo za avte z visokim podvozjem – kar pa Nissan Sunny ni. Zato smo morali obrniti in narediti ogromen ovinek do avtoceste. Že tako smo začeli samo s 6 črticami rezervoarja, pri ovinku pa smo pristali na treh. V tistih par kilometrih do male Petre, pa so še te tri črtice padle bolj spektakularno kot Jelinčič na soočenjih. Na hlapih smo prispeli do male Petre v okolici pa seveda ni bilo bencinskih, zato smo se zapeljali do bližnjega supermarketa v upanju na kakšen odvečen litrček pri domačinih. Dva mlada fanta in lastnik trgovine so nam takoj priskočili na pomoč, našli 5 litrov bencina v skladišču, izpraznili in obglavili plastenko vode za self-made lijak in nam rešili nadaljevaje potovanja. Dal sem jim tudi napitnino :).

Pa je prav, da nekaj malega povem še o Little Petri. Bila je dobra iztočnica za njeno večjo različico. Vstop je prost in lahko vidiš par zanimivih bivališč in prostorov. Vredno obiska, ampak primerjava s pravo Petro seveda ni na mestu. In Petra si zato zasluži celotno poglavje zase.