Jordanija 2022 - Wadi Rum - puščavska pustolovščina

- April 30, 2022

Za marsikoga je vrhunec potovanja po Jordaniji Petra. Kar je vsekakor razumljivo že iz vseh naštetih razlogov iz prejšnjega zapisa. Naša velika želja pa je bila, da po vseh naših morjih končno izkusimo tudi puščavo. In Wadi Rum je vsekakor puščava vredna obiska.

Kaj je Wadi Rum?

Moje predznanje o tej puščavi je bilo samo iz kinematografskega sveta. Bral sem, da so na tej lokaciji snemali Vojno zvezd, Aladina, Prometeja, Marsovca in seveda Dune - puščavski planet. Predvsem zadnji film bi lahko bil v celoti posnet v Wadi Rumu. Pričakovanja so bila torej velika.

Tinka je rezervirala odlično nastanitev na obrobju zaščitenega območja puščave Wadi Rum po imenu Bubble Rum. Stanovali smo v belih balončkih s čudovitim pogledom na začetek sipin in masivov. Nismo se odločili za spanje v samem osrčju puščave, ker nam je bila dostopnost z avtom pomembnejša. Mohamad - šef nastanitve - pa nam je ustrežljivo ugodil vsaki želji (čeprav je velikokrat sploh nismo imeli). Dve noči smo preživeli ob razkošni skupinski večerji, pitju čaja ob odprtem kurišču, kajenju šiše in poslušanju arabskih hitov ob spremljavi beduinske lutnje. Odlično izkoriščen čas izven naših dejanskih aktivnosti.

Jeep-i, kamele in baloni

Bom začel pri balonih. Wadi Rum si lahko ogledaš tudi iz zraka. Najameš balon in poletiš preko puščave. To bi bila zagotovo enkratna izkušnja, ki pa smo jo zaradi dveh razlogov morali preskočiti. Prvič: Mohamad je pozabil pravočasno rezervirati let z balonom. Dva dni se nam je opravičeval, čeprav se mu ne bi bilo treba, saj je bil tukaj še drugi razlog: bilo je preveč vetrovno za polet. Očitno nam baloni niso usojeni. Še dobro, da obstajajo tudi kopenske poti za raziskovanje puščave, ki pa niso nič manj navdušujoče.

Ogled puščave z jeep-i je obvezen, če prideš v ta konec Jordanije. Mi smo se za to odločili zjutraj ob 8:45 (da smo lahko v miru pojedli zajtrk). Naš šofer Ali nas je z Isuzo odpeljal na pet must-see lokacij v Wadi Rumu. Najbolj smo si zapomnili kamniti most, skalnato gobo in kanjon. Zanimiva je bila tudi hiša od Lawrenca arabskega in nek kamen, katerega pomen sem že pozabil (očitno le ni bil tako zanimiv). Ampak na tej turi še najbolj pride do izraza pregovor: Pot je cilj. Sama vožnja z jeepom po rdečih sipinah, mimo beduinov in kamel, ter ob vrtoglavo visokih masivih in skozi spreminjajočo pokrajino je enkratno doživetje, ki ga srčno priporočamo vsakomur. Hitro ti postane jasno zakaj so se vsi filmarji odločali snemati prav tukaj. Pokrajina je izven tega sveta. Bolj marsovska od Marsa.

Po jeep-ih smo mislili, da je bil to vrhunec. Pa smo se motili. Zvečer so prišle na vrsto kamele. Ta ogromna bitja, ki jih je Sofija brez strahu zajahala, čeprav so ji segala visoko nad glavo. Z njimi smo v polžjem tempu in mirnem kasu prišli do razgledne skale. Ampak naš vodič Rasheed je bil tako pretkan, da nas je parkiral za vsemi turisti ob največji skali tik pred sončnim zahodom. Splezali smo na vrh masiva in si ogledali enega najlepših sončnih zahodov kar smo jih kdaj doživeli. Se je splačalo? Absolutno se je splačalo. Slike bodo povedale svoje.

Jordanska gostoljubnost in končni puščavski vtis

Vse zgoraj omenjene osebe (Mohamad, Ali in Rasheed) so bile zelo vljudne, prijazne in ustrežljive. In takšen vtis smo dobili tudi s popolnoma vsemi Jordanci, ki smo jih srečali na naši poti. Vedno so pripravljeni pomagati, če ti npr. zmanjka bencina ali pa samo če potrebuješ kakšen nasvet za pot. Lahko dam celo en konkreten primer: v Bubble Rumu sva s Tinko pretiravala s šišo in se rahlo meglena opotekla v najin balonček. Čez 10 minut nekdo potrka na vrata in mi ves blažen preda denarnico polno denarja in dokumentov, ki sem jo pozabil zunaj pri ognjišču. Dvomim da bi kjerkoli v Evropi dobil nazaj denarnico (razen mogoče prazno v bližnjem smetnjaku). Smo pa komunicirali bolj ali manj samo z moškimi. Ampak ne bi rad razglabljal o položaju žensk v arabskem svetu, ker o tem je že dovolj napisanega širom spleta.

Prispevek bi vseeno zaključil z osrednjo temo. Puščavo s težkim srcem zapuščamo s samo pozitivnimi vtisi. Videti beduine, kako še vedno živijo v jamah in se preživljajo s kamelami (in turisti) je nekaj nam v zahodnem svetu nepojmljivega. Kraj, ki je na prvi pogled tako neizprosen, trd in strašljiv, te neverjetno hitro posrka vase in ti dokaže, da je poln življenja, neomajen in edinstven. Mogoče pa se še kdaj vrnemo tudi za polet z balonom :).

Sedaj pa dovolj puščave - čas je, da se spet vrnemo v ustaljene tirnice, čas je za morje!